Sacred Reich / Death Angel / Angelus Apatrida

V hladnem objemu meglenega torkovega večera je bila Ljubljana odeta v tišino. V tem zunanjem molku, kjer so bili zvoki vsakdanjega življenja utišani, se je v dvorani Cvetličarna pripravljalo nekaj diametralno nasprotnega tej tišini: thrashmetalski vihar s kar tremi odličnimi bandi v tej zvrsti. Večer so organizirali neustavljivi Dirty Skunks, mojstri v prebujanju divjih zvokov in rojevanju nepozabnih koncertnih izkušenj. Tokrat je ljubljanske metalce razveseljeval trojček thrash metal predstavnikov Angelus Apatrida, Death Angel in Sacred Reich.

Večer se je odprl z ognjeno hitrostjo in eksplozijo energije, ki jo je v Cvetličarni ustvaril španski thrash metal orkester Angelus Apatrida. Španci so koncert odprli s strastnim in energičnim Bleed the Crown, kar je bilo dovolj, da je publika eksplodirala v neustavljiv val headbanganja. Na koncertu so predstavili tudi dva komada, Cold in Snob, s svoje nedavne stvaritve Aftermath, ki je ugledala luč sveta 20. oktobra. Prve vrste so bile prizorišče začetka moshpita, ki je sicer ostal precej zgoščen in nekoliko zadržan, a vseeno dovolj divji, da je dodal pečat začetku večera. Navdušenje publike se ni izrazilo le v fizični ekspresiji; od vzklikov do nemirnosti v zraku je bilo jasno, da je band s svojim nastopom publiko popolnoma osvojil. Angelus Apatrida so z izjemno sinhroniziranim in natančnim igranjem postregli z glasbenim spektaklom, ki pa je le postavil ton nepozabni metal izkušnji, ki je še sledila.

Death Angel, veterani metalske scene že od leta 1982, so stopili na oder z energijo, ki bi jim jo lahko zavidali mnogi mlajši kolegi. Kljub dolgoletni karieri na njihovih obrazih ni bilo niti sledu utrujenosti; nasprotno, polni energije so popolnoma zanetili publiko. Ob prihodu na oder so preplavili dvorano z razigranostjo, bodrili množico od prvega trenutka, ko so se začeli vrteti zvočni valovi njihovih prvih komadov. Death Angel niso pozabili na svoje korenine in so publiki postregli s širokim spektrom skladb od klasik z Act III in Ultra-Violence do svežih komadov z albuma Humanicide. Navdušenje občinstva se je očitno izražalo skozi celoten nastop, saj so prve vrste ob zvokih preteklosti in sedanjosti skupine popolnoma ponorele. Posebno omembo si zasluži izjemna odrska prisotnost vokalista Marka Oseguede. Njegova karizma in odlična naveza z ljubljansko publiko ter ljubezen do metala nasploh so bile očitne. Nastop so zaključili na epski način, uvajajoč zaključni komad z mogočnim introm The Ultra-Violence, preden je oder preplavila eksplozivna energija Thrown to the Wolves. Death Angel so dokazali, da njihova zagnanost in moč glasbe skozi leta nista ničesar izgubili, ampak so le pridobili na intenzivnosti.

Zadnji, a nikakor ne manjši, so na oder stopili Sacred Reich, ki so koncert začeli s silovitim komadom Divide and Conquer z albuma Awakening. Kljub nekaj tehničnim težavam med prvima komadoma, ki so bile nemudoma odpravljene kar v živo, se Sacred Reich niso pustili motiti. V primerjavi z energijo, ki so jo prinesli Death Angel, se je publika ob začetku njihovega nastopa sicer malce umirila, a to ni zmanjšalo pričakovanj. Komadi Sacred Reich namreč prinašajo več sprememb tempa, medtem ko so komadi Death Angel bolj linearni. Razumeti je bilo, da je publika potrebovala nekaj trenutkov, da se prilagodi novemu ritmu, a ni trajalo dolgo, preden so se ljudje spet prižgali. Najbolj so množico zbudili hitri in udarni komadi, kot je bil Manifest Reality, med »Who's to blame« je korenjak celo skočil na oder in se vrgel publiki na dvignjene roke. Proti koncu nastopa se je vzdušje začelo greti, moshpiti in circlepiti so postali nepogrešljiv del večera. Popolno divjanje občinstva je eksplodiralo ob ikoničnem komadu Surf Nicaragua, ki je bil kot ognjemet, osvetljujoč končni vrhunec koncerta Sacred Reich. S to mojstrovino so zaključili odličen nastop, ki je pustil nepozaben pečat v spominu prisotnih.

Večer je bil zaznamovan z izjemno visoko energijo in dinamiko. Ni bilo bistvenega prostora za pričakovanja, razen za tisto, kar se je dejansko zgodilo – večer poln dobre glasbe in neukročene energije. Vsi prisotni smo vedeli, zakaj smo tam: za nepozabno glasbeno doživetje, uglašeno na dobri muziki. To so večkrat poudarili tudi člani posameznih bandov, ki so spodbujali enoten razlog, zakaj smo se zbrali v dvorani Cvetličarna. Hkrati so se dotaknili minulih obdobij začetkov metala, ko so še razpravljali o tem, ali je metal le muha enodnevnica. Danes smo priča nečemu popolnoma drugemu – metal je še vedno živahna in razširjena zvrst glasbe, morda celo bolj kot kadar koli prej. Pravzaprav je skupnost okoli metala postala še močnejša. Člani bandov so naglasili, da metal ni le glasba, temveč je postala tudi skupnost, ki povezuje ljudi iz različnih delov sveta z enotnim namenom strasti do glasbe. Niti od daleč ni opaziti znakov upada strasti do metala, nasprotno, morda se ta samo še stopnjuje.