Satarial

Močno bi se zlagal, če bi trdil, da sem se odpravil na torkov koncert ruskih Satarial zaradi njihove glasbe. Ruski folk/black/industrial/gothic rock metalci so že leta 2015 obiskali mariborsko Dvorano Gustaf, njihov nastop pa sem si ogledal tudi takrat. Iz tega razloga sem točno vedel, kaj me čaka glasbeno, nisem pa bil prepričan o tem, ali bo band dejansko ponovil takratni erotični performans. No, na moje razočaranje ga ni. Pa gremo lepo po vrsti.

Zaradi svoje kontroverznosti se je moral band seliti. Zapustil je domačo Moskvo in se preselil na Poljsko. Točnih razlogov sicer ne poznam, a mislim, da so ti na dlani. Iz Poljske do nas pa ni uspelo priti live basistu, zaradi česar je zasedba nastopila kot trojica, ki jo sestavljajo bobnarka/pevka Angel Bust, kitarist/pevec Lord Seth in plesalka/pevka Lolita. Medtem ko prva dva proizvajata večji del glasbe, se pravi skrbita za kitarske dele, baskitaro, bobne, piščali, violine, pipe in še kaj, kar je v živo vse razen kitare in bobnov predvajano s pomočjo matrice, pa Lolita izvaja performans. Leta 2015 je bil to erotični šov, na kakršnega vabijo erotični sejmi, tokrat pa je to bil ples amazonke, ki se premika v ritualnih ritmih glasbe. Za raznolikost je Lolita poskrbela z menjavanjem kostumov, začenši s kostumom zlovešče čarovnice s krono iz svečnika s prižganimi svečami. V okviru tega performansa je zajemala magično tekočino iz večje posode na odru in jo škropila po publiki v prvih vrstah oziroma ji s to mazala znamenja na čelo. Pred tem si je z nožem »rezala« roko, s čimer je njen nastop pridobil pridih grozljivke. V nadaljevanju se je Lolita spremenila v že omenjeno amazonko, ki je med drugim, ko ni ravno stala pri rogu in klaviaturah, v vudujskem slogu z nožem maltretirala Putinovo lutko ali jahala metlo med publiko in skupaj z njo. No, neke vrste erotičnega vložka pa smo le bili deležni v zadnji četrtini nastopa, ko je Lolita odložila modrc in performans med zadnjima dvema ali tremi komadi izvedla z golimi joški.

Hja, toliko sem že povedal o tem, kar sem videl, in tako malo o tem, kar sem slišal. Žal o slednjem ne morem povedati kaj dosti. Vsaj ne zanimivega. Medtem ko sem doma med poslušanjem bandovega še zmeraj aktualnega albuma z naslovom Blessed Brigit iz leta 2016 še nekako znal uživati, teh občutkov v živo nisem podoživel. Band je bil slabše ozvočen, tako da sta kitara in bobni dodobra povozili matrico. Najbolje se je slišala piščal, ki pa je ustvarila občutek, da poslušam band, ki meša poganski metal od Temnozor z vikinškim metalom od Falkenbach, rezultat te mešanice pa je že tako zelo oddaljen od metala, da bi band lahko nastopil na Evroviziji. S tem seveda ni nič narobe, pač osebno si rad natočim drugačne vrste čaja. Nikakor pa to ni veljalo za štiri mladce, ki so v tehno ritmih poplesavali skupaj z Lolito, enkrat so celo izvedli tako imenovan ples čarovnic.

Okoli 75 minut dolg nastop, ki je bil izveden brez predskupine, je bil torej kar pester za oko, toda glasbeno pa niti približno nisem prišel na svoj račun. Verjamem pa, da bo ta okoliščina povsem drugačna naslednji teden, ko bodo »Defendersi« gostili italijanske black metalce Ulfhednar in domače death metalce Sign of the Devil. Se torej vidimo drugi teden.