The 69 Eyes / Mandragora Scream / Phantasmagoria

Po približno dveh letih in pol je zopet prišel čas, da se Helsinški vampirji iz svojega domovanja na severu odpravijo na lov po Evropi. Da pa bi bile njihove žrtve res željne čutnih ugrizov in oni deležni nemirne krvi, so poskrbeli z najnovejšim albumom Devils.
Tokrat smo se na srečanje z The 69 Eyes odpeljali v Italijo, klub La Gabbia blizu mesta Bassano del Grappa. In kot se je izkazalo, ta odločitev ni bila napačna, kljub poznemu začetku koncerta in lokalni predskupini Fed Up, ki smo je imeli dovolj že sredi prvega komada (izbrali so si ustrezno ime).
Okrog pol polnoči je bilo končno vse pripravljeno za nastop glavnih akterjev tega večera. Drug za drugim so prišli na oder in zabava se je začela z udarno naslovno Devils in Nothing On You z zadnjega albuma. Band je kmalu odložil težke usnjene jakne in sončna očala ter nadaljeval s še bolj energičnim in privlačnim nastopom kot na prejšnji turneji na Dunaju. Tokrat so bili zelo aktivni prav vsi, več je bilo tudi simpatičnega stika s publiko, predvsem s strani basista Archzieja in kitarista Tima-Tima. Bobnar Jussi 69 se ni izneveril svojemu značilnemu igranju, pri katerem visoko izteguje levo roko, bolj poskočen je bil tudi Bazie. Jyrki se je tokrat na odru bolj razživel, več je govoril med posameznimi komadi, s kitaristom Timo-Timom sta se po odru vrtela in lovila, mesta so izmenjevali tudi ostali. Kot vedno je bil Jyrki središče in stikališče pogledov in hrepenenja po najmanjšem pogledu ali dotiku. Glede tega je bila tokratna publika, vsaj oboževalke sredi sprednjih vrst prav ekstremna – skoraj nobenega premikanja po glasbi ali vzpodbujanja, vzklikov bandu, pač pa le iztegnjena roka, da bi se jih »objekt poželenja« dotaknil, v drugi pa telefon s fotoaparatom in to čez ves nastop. Jyrkija je to vidno zabavalo, ko se je nekajkrat obrnil stran in nasmejal, a njegova vloga je, da igra hladnega, nedostopnega, zapeljivega in lačnega »vampirja«. Ra(v)zburjenje pa je seveda veliko, ko globok in erotičen glas z albumov od blizu pokaže tudi svojo telesno podobo, kar so potrdili kriki dveh deklet, ko se je končno dotaknil njunih dlani, eno pa poljubil na roko. Ni kaj, obvlada svoje delo.
Mešanica najboljših komadov s prejšnjih dveh albumov Paris Kills in Blessed Be ter novih je bila odigrana zelo povezano in med komadi ni bilo večjih prekinitev, tako da je bilo vzdujše ves čas visoko, tudi pri mirnejših Christina Death, Wasting The Dawn, Dawn's Highway, Sister Of Charity. Presenetili so nas z drugačno, bolj rockersko in hitrejšo izvedbo Velvet Touch, ki je za koncerte nedvomno boljša od verzije na albumu. Vzdušje je bilo najbolj na višku proti koncu ob Framed In Blood, Lost Boys, Dance d'Amour in Brandon Lee, s katerim se je končalo približno uro in pol užitkov na obeh straneh.
Tokratni koncert je bil bolj intimen in doživet, delno zaradi manjšega, prijetnega prizorišča, veliko zaradi sproščenosti, odzivanja in nastopa banda, nekaj pa tudi zaradi nas samih, ki smo se, v primerjavi z ostalo (italijansko) publiko (ne samo omenjenimi oboževalkami), res vživeli in prepustili glasbi ter to tudi aktivno pokazali. The 69 Eyes nas bodo še videli... Face to face with the Devils.
Set lista: Devils, Nothing On You, Betty Blue, Christina Death, Crashing High, Beneath The Blue, The Chair, Hevioso, Wasting The Dawn, Don't Turn Your Back On Fear, Velvet Touch, Gothic Girl, Dawn`s Highway, Feel Berlin, Sister Of Charity, Framed In Blood, Dance d´Amour, Lost Boys, Brandon Lee.