The Great Deceiver / Bridge To Solace / Undying

Ker Master Of Metal v večini skrbi, da bi dobili svoje potrebne doze »blood of steel«, se peklenska dvojica, znana tudi kot Dirty Skunks trudi predvsem razširiti poglede na agresivno glasbo. Zato se brez sramu in z zlobnim nasmehom usmeri v organiziranje t. i. »mosh-pit slaughter-house«, kar pomeni predvsem metalcore in hardcore. Tokrat sta nam pripravila odličen večer s Švedi The Great Deceiver, Madžari Bridge To Solace in Američani Undying. Skoraj do konca poln Orto je znova obetal.
Najprej so nastopili The Great Deceiver in če morda še ne veste, gre za band, ki je nastal teden po razpadu legendarnih At The Gates, vodi pa ga nihče drug kot vsepovsod prisotna kričeča ikona Thomas »Tompa« Lindberg. Mnogo ljudi je prišlo s pričakovanji, da si bodo lahko ogledali prvovrsten melodični death metal band – ne, ne. The Great Deceiver se gibljejo v (za Švede) nenavadnih vodah modernega, mračnega in počasnega, a kljub temu izredno agresivnega metalcorea. Predstavili so predvsem material z zadnje plošče Terra Incognito, čeprav je bilo zaslediti tudi komade s prvenca. Dokaj nenavadni, a izredno heavy bobnarski ritmi, nizkotonske kitare, vendar z malce preveč sepulturovskega soliranja, ki je bilo še dodatno preveč okuženo z wah efektom – in to skoraj v vsaki pesmi. Tompin vokal je seveda razred zase; remember the At The Gates days? So pa še bolj kul njegovi clean vokali, izredno pa obvlada tudi povezovanje programa in komunikacijo z občinstvom. Folk jih je sprejel bolj mirno, čeprav so aplavzi bili vsepovsod prisotni. Sam nastop bi najlažje opisal kot odličen organiziran kaos.
Za njimi so nastopili sosedje Bridge To Solace, ki so nastali iz pepela skupine Newborn in so predstavili svojo verzijo old-school hardcorea, vendar v precej brutalni izvedbi z občasnimi emo vložki. Sam si banda nisem uspel ogledati, vendar je po besedah prisotnih spravil dvorano v gibanje s svojim bobnarskim šusom, ubijalskim bassom, dvojnim kitarskim napadom in brutalnim, a ne dolgočasnim vokalom. Pa še frontman izredno dobro obvlada angleščino, za razliko od recimo Ektomorf. Old-school, the only school we got!
Za konec pa težko pričakovani vegan metalcoreovci, borci za pravice našega ljubega planeta in zaščitniki vsega živega, Undying. Začetek se je zavlekel, ker se je polomil bass pedal, ampak krajše čakanje je bilo vsekakor nagrajeno. Ubijalskih štirideset minut še bolj brutalnega metalcorea – dvojni kitarski napad ubijalskih riffov, norih švedskih melodij in celo black metal pasaž je bil podkrepljen z detonacijami bobnov, ki so postregli predvsem s hitrimi ritmi, celo blastbeatov ni manjkalo. Zakon! Pevka (!) je krulila tako kot se šika, pesmi pa povezovala z ne odvečnimi in ne predolgimi govori. Atmosfera je bila ravno prava, da je združila vse ljudi v en ogromen mosh-pit, kjer ste si lahko, če ste stali ob strani, ogledali različne slam dance norije (nekateri so pri tem bili precej smešni, a vsaj izvirni). Stage diving tako publike kot banda je bil samo pika na i.
Dirty Skunks vesta, kako se zadevi streže. Vsi zadovoljni, tako bandi kot publika, veliko merchandisea in dobra zabava (morali bi videti Lindberga, kako igra namizni nogomet – smeh do konca). See you next time in the hell of mosh!