REPORTAŽE

27. 12. 2004

W.A.S.P.

Tvornica, Zagreb, Hrvaška / 1. 12. 2004

1. 12. 2004 je en izmed dnevov, ki mi bodo ostali za vedno v lepem spominu; končno sem namreč videl W.A.S.P., ki so se mi doslej že nekajkrat izmuznili. Pa začnimo na začetku.
Okoli pol devetih zvečer se je naša delegacija pripeljala do Tvornice (tokrat smo lokacijo našli »iz prve«) in okolje je nakazovalo, da se ima tisti večer tam zgoditi nekaj zares velikega; vsi lokali v okolici nabito polni, vsepovsod metalci in metalke, ozračje pa zelo napeto. Zakaj? Iz Tvornice namreč ni bilo nobenega zvoka, ki bi nakazoval, da se notri odvija soundcheck, niti nobene prižgane luči. Najbolj moteč faktor je bil, da v bližini dvorane ni bilo ničesar, podobnega tour busu. »Ah, saj je še zgodaj, itak da bodo,« smo se opogumljali čakajoči. Ura teče, kazalci se premaknejo na deseto, še vedno nič. »Fuck, nč ne bo, gremo v Moskvo,« smo postajali vse bolj nestrpni čakajoči, o W.A.S.P. pa še vedno ne duha ne sluha. Končno se je pred stranski vhod pripeljal velik kombi z zatemnjenimi stekli, iz katerega so z zavidljivo hitrostjo v dvorano stekle štiri postave – W.A.S.P. Kmalu se je začel kratek soundcheck, nato pa so nas spustili v dvorano (ura je bila že skoraj enajst zvečer). First things first, napad na merchadise, ki je po desetih minutah izgledal, kot da bi preživel tsunami.
Sledilo je drenjanje v prvih vrstah (kjer seveda ni šlo brez mednarodnih debat o naših odnosih z južno sosedo; seveda je debata potekala na visokem kulturnem nivoju) in še malo čakanja (sedaj smo bili že itak vajeni). Nenadoma pa ugasnejo luči, na oder ob zvokih On Your Knees pridrvijo W.A.S.P. in Tvornica se je spremenila v pravi pekel! Divjanje v publiki, mosh-pit, stage-diving in ostale norije so bile v polnem teku, tako da sem se sam že v sredini prvega medleya pobral v varno zavetje zadnjih vrst in tribune, W.A.S.P. pa so že napadli z naslednjim komadom, L.O.V.E Machine. Treba je povedati, da se je kljub dobri predstavi poznalo, da gre za predzadnji koncert turneje, saj je bila Blackiejeva komunikacija s publiko minimalna, na odru pa smo pogrešali tudi njegovo značilno stojalo za mikrofon v obliki motociklistične »balance«. Vse to pa fanov ni prav nič motilo, ko je iz zvočnikov prihrumel »divji otrok avtoceste«, legendarni Wild Child, takoj za njim pa še ena legendarna himna, Animal (Fuck Like A Beast). Tu se pokaže vsa Blackiejeva karizma; od grimas, divjanja, pa do trenutka, ko je polno dvorano (ok. 2000 zelo glasnih ljudi) s kratko gesto »psst« utišal do zadnjega. Noro! Za dvema starima hitoma je sledil komad z nove plošče, ki jo fani očitno že odlično poznajo, saj je »sing-along« potekal tudi čez celoten Come Back In Black. Takoj za njim nova doza osemdesetih, The Headless Children in nov izbruh navdušenja v dvorani. Ko so po tem komadu Blackieja malce obrisali (tip je bil moker, lahko bi ga dve uri ožemali), je sledil po mojem mnenju vrhunec koncerta, The Idol z legendarnega Crimson Idol albuma. Pri tem komadu smo na svoj račun prišli tudi Slovenci z ogromnim The Idol plakatom. Po izjemni solaži, s katero je Darrell Roberts zaključil »rdečega idola«, je sledil nov adrenalinski šus The Real Me in takoj za njim totalno »odfukana« verzija I Wanna Be Somebody, med katero je bila dvorana dejansko v nevarnosti, da jo raznese. Takoj zatem pa šok: »Good night« in banda ni bilo več na odru. »Ne, tega se pa ne gremo,« si je mislila publika in band je bil kmalu nazaj za še en komad. The Raging Storm je ponovno podžgal publiko, po njem pa še en ekspresen odhod z odra. Spet neuspešno; v treh minutah so bili fantje nazaj. »You fuckers just don't wanna go home yet?« se je glasil komentar in takoj za njim Blind In Texas. Še ena norišnica, ki pa se je izkazala za res zadnjo v tistem večeru, saj so takoj po komadu roadiji začeli pospravljati oder in okoli 1h zjutraj smo se po dobri uri tudi mi zelo hitro odpravili domov.
Torej: kljub veliki zamudi, kljub okrnjenemu odru, kljub izostanku Chainsaw Charlie, pomanjkanju komunikacije s publiko, relativno kratki set listi in kljub težavam z nekaterimi nezrelimi prebivalci naše južne sosede, bom tale koncert ocenil kot dober, pravzaprav zelo dober. Zakaj? Kdor je bil tam, to presneto dobro ve.
Set lista W.A.S.P.:Medley (On Your Knees/Inside The Electric Circus/Hate To Love Me), L.O.V.E. Machine, Wild Child, Animal (Fuck Like A Beast), Come Back To Black, The Headless Children, The Idol, The Real Me, I Wanna Be Somebody, Raging Storm, Blind In Texas.

SORODNE VSEBINE:
3. 7. 2014Nummirock Metal Festival 2014 / Reportaže
8. 7. 2006Sweden Rock Festival 2006 / Reportaže
ZADNJE OBJAVE
Reportaža
12. 6. 2024
Tool / Night Verses
Reportaža
11. 6. 2024
Cvinger / Marax
Reportaža
11. 6. 2024
Pomaranča / Metalsteel
Reportaža
10. 6. 2024
Corey Taylor – Europe 2024
Reportaža
6. 6. 2024
Pokalica: Jegulja in Britof
Reportaža
5. 6. 2024
Metallica – No Repeat Weekend, 2. dan
Reportaža
4. 6. 2024
Metallica – No Repeat Weekend, 1. dan
Reportaža
30. 5. 2024
Steelfest Open Air 2024, 3. dan
KONCERTI & FESTIVALI
13. 6. 2024
Igorrr, Sanguisugabogg
Kino Šiška, Ljubljana
13. 6. 2024
Avenged Sevenfold
Firenze Rocks
16. 6. 2024
Body Count
ŠRC Šalata, Zagreb, Hrvaška
21. 6. 2024
Tolminator Warmup Show: Brujeria, Smedja in Smetke
Menza pri Koritu, Ljubljana
21. 6. 2024
Heretic Feast 2024
Boogaloo, Zagreb, Hrvaška
23. 6. 2024
AC/DC
Ernst-Happel-Stadion, Dunaj, Avstrija