»Ljubljanska blackened speed metal zasedba HellSword je nastala leta 2009, junija 2011 je v samozaložbi izdala svoj prvi demo posnetek Blasphemy Unchained, marca 2012, le dobrih devet mesecev kasneje, pa je po njegovi razprodaji sledila ponovna izdaja z nekoliko spremenjenim in daljšim izborom pesmi. Dodana je bila avtorska pesem Burn The Chapel, priredbo pesmi Witchcraft legendarnih Bathory pa je zamenjala nekoliko primernejša priredba pesmi Live Like An Angel (Die Like A Devil) nič manj legendarnih, morda za nianso kultnejših Venom.« (vir: Paranoid, recenzija HellSword – Blasphemy Unchained)

Ker je minilo že kar nekaj časa od bandove zadnje izdaje, sem se odločil, da si sposodim lasten uvod recenzije demo posnetka Blasphemy Unchained in temu samo še dodam, da so Ljubljančani po tem izdali še EP z naslovom Sounding the Seventh Bell, nakar je zavladala studijska tišina za prekletih 7 let. Vmes se je moral roditi celo najhujši virus vseh časov, da so Hellsword začutili ali našli dovolj kreativne energije, da posnamejo nekaj novega. Te energije pa ni bilo dovolj le za ponovni EP, band je šel na vse ali nič in nas udaril kar z albumom. Ta nosi naslov Cold Is the Grave in vsebuje vsega skupaj 9 pesmi oziroma slabe tri četrt ure blackened heavy speed metala.

A ta blackened speed metal ni takšen, kakršen je opisan zgoraj v uvodu. Hellsword so se v mojih ušesih oddaljili od Bathory ali Venom in zvenijo bolj samosvoje kot nekoč. Njihov zvok sicer ni edinstven, a vseeno ga ni možno neposredno povezati s tem ali onim večjim imenom dotičnega žanra. Po drugi stran pa zvenijo Hellsword točno tako, kot bi si človek predstavljal speed black metal band. In to velja tudi za riffažo ter strukture pesmi, ki jih je trojica iz Ljubljane proizvedla za svoj prvenec. Da pa komadi ne bi povsem zapadli v standardizirane oziroma kanonizirane okvirje, je band večkrat posegel po heavy melodiki, galopirajoč ritem preseka z mirnejšimi pasažami ali prehodi ter se poslužuje solaž, ki se jih ne bi branil niti Lemmy za svoje Motörheade.

In če tega do zdaj ni bilo mogoče razbrati, naj neposredno povem. Po mojem se je splačalo čakati 7 let na Cold Is the Grave. Album se bo ulegel na vaša heavy/speed metal vajena ušesa kot pregovorni ata na mamo.