Težko pričakovani album skupine In Flames, Clayman, je končno ugledal luč sveta. Kaj je bilo pričakovati? Samo eno: In Flames! Kaj smo dobili? In Flames! Švedski melodiki iz Goetheborga pač vedo kako narediti dober album. Od njihovega prvega, Lunar Strain, pa do slednjega, Clayman, nas še niso razočarali. Ne samo to: vsi njihovi albumi so napisani v istem stilu, pa imajo tako malo skupnega. Prvi je bil npr. čisti death metal s pridihom melodij, ki so se vtisnile čez noč. Whoracle, legendarni album, ki je meni osebno najljubši, čeprav ne bom trdil najboljši. Ali pač :-) hehe… no sledil je Colony, kjer so zelo presenetili, saj so v njihov stil dodali novo smer: thrash! Fantastika! No, Clayman je nekako nadaljevanje Colony, s kar nekaj spremembami oz. dodatki. Prvo kar lahko zasledimo je ritem mašina! NO, REALLY! Sicer je ni veliko je pa. Drugič: kar nekaj efektov so dodali fantje, ki jih do sedaj nismo bili vajeni, in pa slednjič: veliko klaviatur, ki so se od prvega albuma le stopnjevale. Rezultat: Clayman, simpatičen album, ki ne more razočarati ne In Flames fanov, ne naključnih »mimoprisluhojočih«. Album ima dovolj energičnih riffov, melodičnih linij, ZELO kul death vokal, in pa ... tisto nekaj, da pritegne tudi tiste, ki In Flames-ov niso vajeni. Še ena zanimivost na tem albumu je komad World Of Promises, priredba skupine Treat (1987), »which fuckin' rules!«. Velja omeniti še zelo dobro produkcijo, delo Fredrika Nordstorma, ki daje In Flames-om značilen sound. Cd ima tudi zelo lepo narejen ovitek, ki miga! Ja res! In še nekaj, zraven Cd-ja dobite tudi In Flames screen saver, ki ga dobite le še na enem mestu: Paranoid seveda, NOT! Kupite Cd! Pri Paranoidu pa dobite nekaj kar na Cdju ne: In Flames Win background image X 2. Kull! Ajde, download it! Slabe strani albuma: hmm... Se ne sveti ponoči?