RECENZIJE

13. 2. 2018
Shining - X - Varg utan flock
Season of Mist, 2018

Kot že pove ime samo, je X - Varg utan flock deseti album iz hiše Shining. In če so se tekom let določene stvari v zvezi s to zasedbo spremenile na takšen ali drugačen način, je ena stvar ostala nespremenjena: Niklas je še zmeraj glavni. In glavni ni samo zato, ker je pač neizpodbiten šef banda, temveč tudi zato, ker neprimerljivo obvladuje razkorak med nežnim in romantičnim ter hitrim in pragmatičnim.

Medtem ko se številni obračajo v času nazaj in Volka brez krdela primerjajo z odličnim V - Halmstad (Niklas angående Niklas), se osebno ne spogledujem s preteklostjo, temveč s prihodnostjo. Ta je glede na neverjetno kreativno udejstvovanje zasedbe zagotovo svetla, medtem ko so njene stvaritve seveda vse prej kot to, hkrati pa je aktualni plošček v mojih ušesih manj spogledovanje s Halmstadom in bolj logično nadaljevanje predhodnika IX - Everyone, Everything, Everywhere, Ends.

V primerjavi s predhodnikom je Niklas na začetku novega leta nekoliko pospešil stvari, kar pomeni, da je album celostno gledano nekoliko hitrejši. Toda ti hitrejši deli služijo ponovno kot protiutež počasnim, težkim in melanholičnim melodijam, s čimer je tudi opisano prevladujoče vzdušje celovečerca. Resda recimo uvod v tretji komad Jag är din fiende zveni dokaj black'n'rollovsko, toda ne pustite se zavesti, kajti na sredini vas čaka odlična kitarska solaža, kasneje pa ponovno akustična kitara in Niklasovo clean petje/govorjenje, ki stvari znova postavijo na svoja prvotna mesta.

Končno pa sem s klavirskim Tolvtusenfyrtioett po številnih letih iskanja in čakanja naletel na štiklc, ki lahko parira pesmi Sorgens Kamer od Dimmu Borgir. Tolvtusenfyrtioett je sicer pol krajši in ne uporablja nikakršnih efektov, a je vseeno izredno čustveno nabit, s čimer pripravi ravno pravšnjo podlago za zaključek z naslovom Mot Aokigahara. Ta tematizira samomorilski gozd Aokigahara, ki je med Japonci zelo »priljubljen« kraj za izvedbo zadnjega dejanja. Z globokim in hrapavim glasom Niklas med tem komadom ob spremljavi psihedelično žalostne kitare iz sebe iztisne besede »I was born december 1983 and I died december 2017« ter s tem začini zgodbo na sebi lasten prefinjen način.

Limitirano izdajo albuma nato krasita še dve priredbi, ki se odlično zlijeta s predhodnimi komadi in tako zaključita resnično dober album, s katerim je Niklas ponovno prekosil samega sebe.

SORODNE VSEBINE:
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
2. 7. 2019
The Stone - Kruna praha (EP)
Recenzija
1. 7. 2019
Snøgg - Chhinnamasta
Recenzija
28. 6. 2019
Shining / Srd - Shining / Srd (split)
Recenzija
27. 6. 2019
Lord Vicar - The Black Powder
Recenzija
26. 6. 2019
SinHeresY - Out of Connection
Recenzija
6. 6. 2019
Različni izvajalci - Metal 4 Lignit (kompilacija)
Recenzija
8. 5. 2019
Vltimas - Something Wicked Marches In
Recenzija
3. 5. 2019
Amon Amarth - Berserker
KONCERTI & FESTIVALI
20. 7. 2019
Yöu, Bring on the Vanguards, Dust Collector
Klub Gromka, Metelkova, Ljubljana
21. 7. 2019
MetalDays 2019
Sotočje, Tolmin
22. 7. 2019
Yawning Man, Ananda Mida
Gala Hala, Metelkova, Ljubljana
25. 7. 2019
Polikarpa Y Sus Viciosas, Ocaso, Grable
Jalla Jalla, Metelkova, Ljubljana
26. 7. 2019
Tauerngold Festival 2019
Schwarzach Im Pongau, Salzburg, Avstrija
26. 7. 2019
Buka i Otpor Festival 2019
Jankomir, Zagreb, Hrvaška