Na današnji dan
2019
Umre kitarist Richard Brunelle, ki je pri Morbid Angel igral med l. 1985 in 1992
NAGRADNE IGRE
Traja do: 27. 9. 2020
PARTNERJI
Specialisti za Metal!
Letni koncertni cikel

REPORTAŽE

12. 11. 2019

Asmodeus / Grob / Smrt

MC Pekarna, Maribor / 9. 11. 2019

Zelo rad bi še zmeraj ponosno trdil, da se vsakič odpravim od doma, ko se v Mariboru zgodi metalski koncert. A tisti časi so žal že kakšno desetletje mimo, čas pa je postal tudi moj večni sovražnik izvajanja različnih prostočasnih aktivnosti, zaradi česar zadnje čase nikakor več ne uspem obiskati vsega, kar recimo med drugim organizirajo Alen in njegova ekipa Defenders of Metal.

n čeprav je omenjena ekipa najbolj dejavna v Mariboru, še zdaleč ni edina, ki skrbi za trdo in glasno zabavo. V Pekarni, mariborskem središču alternativne kulture, poleg teh še vedno deluje Kulturno društvo IndiJanez, ki je minulo soboto pripravilo precej privlačen paket treh bandov. V Maribor so bili po dolgem času spet povabljeni Štajerci z one strani meje, avstrijski black metalci Asmodeus, kraški pogrebniki Grob in prekmurski prinašalci smrti z imenom Smrt. Časovnica je bila pisana na kožo vsem, ki neradi ponočujejo ali se z avtom pripeljejo iz bolj oddaljenih krajev:

Smrt: 21.00
Grob: 22.00
Asmodeus: 23.00

Večer so torej otvorili Smrt, ki se s svojo glasbo tematsko le slabo ujemajo z ostalima nastopajočima, saj za razliko od teh igrajo death metal, pa še tega ne povsem tipičnega. Band je v preteklosti navrgel dva EP-ja – The Will to Power in Third Eye Open – ter posnetek v živo Live At Breka. Z omenjenima EP-jema se je takrat še četverica podala na prav zanimivo pot ustvarjanja in tako življenje ponudila enajstim spiritualnemu death metalu posvečenim komadom. Prav posebna in zanimiva mešanica spiritualnosti, melodike in gole deathmetalske agresije me je presenetila in pritegnila že ob prvem poslušanju, še bolj presenečen pa sem bil v soboto, ko je trojica na MC-jevem odru predstavljala en meni neznan komad za drugim. Prepoznal sem nekaj podobnosti z navedenima EP-jema, zato danes menim, da bi to lahko bila komada Heartstrings in Laws of the Universe, v celoti pa le enega, s katerim sem imel veliko srečo, saj je ta tudi moj najljubši: Sorrow the Parasite of Sound. Vse ostalo pa je zvenelo povsem tuje in bo, kakor mi je band izdal po nastopu, izdano na prvem celovečercu. Upam le, da bo zasedbi do takrat uspelo najti trenutno manjkajočega četrtega člana, da se bo trenutni pevec z black metal vokalom lahko vrnil na bas kitaro in bo ta tudi vokalno spet zvenela kot death metal band. Čeprav trojica iz Prekmurja sporoča, da išče bas kitarista. Kakor koli že – če ima kdo interes, naj jih kontaktira.

Po kratkem premoru so na odru že stali pripravljeni Grob. A glej ga zlomka, še eno presenečenje, ki se je pri meni začelo z vprašanjem: »Kaj niso še na Oratoriju stali štirje na odru?« Seveda sem imel podzavestno prav, zasedbo je pred kratkim zapustil kitarist, zaradi česar pa se je med koncertom pri meni rodil moj najljubši komad iz hiše Grob. Morda je bila resnično kriva manjkajoča kitara, ki je sicer pri nobenem drugem komadu nisem pogrešal, morda pa samo v preteklosti nisem bil dovolj pozoren na to, a med komadom Cleansing of the Elite sem opazil izredno všečen, rokersko navdahnjen riff, ki prav v tem trenutku udriha iz zvočnikov po meni, kakor jaz po tipkovnici. Če naredim manjšo primerjavo z nastopom na Oratoriju, je bil kitarski dvojec v Mariboru dosti v gibanju, s čimer je bila tista statičnost povsem razbita. Po drugi strani pa je bil oder dosti manj okrašen – dve kozji lobanji sta strašili z ospredja odra, medtem ko je bila tudi uporaba umetne megle bolj skromna. A to dvoje se nikakor naj ne razume kot kritika, saj se ob odlično odigrani več kot polovici albuma Metanoia, med katero sta bila tudi odlična Razkol in The Hunger, osebno pač nimam kaj za pritoževati. Prav takšnega mnenja je tudi bila publika, ki je bila ob začetnih dveh komadih številčno nekoliko skromnejša kot pri kolegih Smrt, saj je večina zainteresiranih metalk in metalcev očitno preslišala sireno, ki v MC-ju tradicionalno naznanja začetek koncerta.

Približno 80-glavo občinstvo, med katerimi je bilo tokrat presenetljivo veliko predstavnic nežnejšega oziroma lepšega spola, je svoje vrste strnilo tudi med nastopom glavnega banda večera. Skorajda točno po urniku so Asmodeus prikorakali na oder in začeli svoj osvajalski pohod s komadom Pandemonium Revealed. Že uvodni komad pa je nakazal, da se je band nekoliko oddaljil od svojega brezkompromisnega in bolj ali manj povsem neposrednega black metala, zaradi katerega jih nemalo kdo primerja s stanovskimi kolegi Dark Funeral in zaradi česar me na Kaltenbachu leta 2016 sploh niso navdušili. Dotični komad, ki je bil lani izdan na ploščku z imenom Adamant, ki ga je band – samo tako mimogrede – izdal v prečudoviti leseni škatli in se je na koncertu prodajal za pičlih 12 evrov, se sicer začne tipično za Asmodeus, a je hitro zaznavna nekoliko drugačna melodika. Povsem sveže deluje kitarska solaža, ki se uleže na ustvarjen šus, nakar se celotno vzdušje zamenja in vajeti prevzame dosti bolj groovy ritem. V podobno razgibanem in melodičnem dogajanju so bili predstavljeni najbolj sveže pečeni komadi, med katerimi je zame osebno izstopal še A Forsaken Enchantment (nekje iz daljave pozdravljajo stari Amon Amarth, hvala Aleksandra) in zaradi česar je celoten nastop z vsega devet komadi, od tega štirje novi in pet starejših, deloval vse kaj drugega kot monotono. Edino komad Phalanx Inferna z istoimenskega albuma sem izkoristil za hiter obisk šanka, sicer pa kapo dol bandu, da se je po dolgih letih spet vrnil v Slovenijo, zaigral pred številnimi starimi, a zelo hvaležnimi in navdušenimi oboževalci, med katerimi sem slišal tudi nekaj Avstrijcev, in se na ta način morda (?) za vedno poslovil od slovenskih odrov.

In še kratek opis neglasbenega dogajanja (nekateri bi temu morda rekli offtopic): za svojevrstno popestritev dogajanja na odru je poskrbela mladenka z vzorčastimi nogavicami – žal kaj več kot to ni želela pokazati. Povsem flegmatično in nič kaj prida zadržano je splezala na oder, se postavila med oba kitarista in tam mirno odčupala pesem, dokler ji tehnično osebje ni predstavilo pot do zaodrja, od koder ni rabila dolgo nazaj na oder. Čeprav sem bil ves čas strogo osredotočen na glasbo, moram priznati, da je bila ta mladenka najlepše, kar je ta večer stalo na odru.

Koncert se je končal pred polnočjo, druženje s številnimi poznanimi obrazi pa se je nadaljevalo še naprej do poznih jutranjih ur. Vsaj pri nekaterih.

SORODNE VSEBINE:
11. 2. 2019Smrt / Britof / Grob / Galerija
13. 2. 2019Smrt / Britof / Grob / Reportaže
8. 2. 2006Asmodeus / Novice
ZADNJE OBJAVE
Reportaža
21. 9. 2020
Behemoth (In Absentia Dei Live Stream)
Reportaža
21. 9. 2020
Taste Of Plague
Reportaža
15. 9. 2020
Laibach
Reportaža
8. 9. 2020
Gruden
Reportaža
31. 8. 2020
Trnovfest: Armaroth / Carnifliate / Ensanguinate / Sakrabolt
Reportaža
15. 7. 2020
Unforgiven 4
Reportaža
14. 7. 2020
Srd / Britof
Reportaža
13. 7. 2020
The Canyon Observer
KONCERTI & FESTIVALI
25. 9. 2020
12. MetalWitch
ČinČin Tobačna, Ljubljana
25. 9. 2020
Eruption
Klub Gromka, Metelkova, Ljubljana
26. 9. 2020
Vulvathrone
Dvorišče MC Pekarna
26. 9. 2020
Deathfest 2020
Bukarešta, Romunija
26. 9. 2020
Metalitalia.com Festival 2020
Live Music Club, Trezzo sull'Adda, Italija
2. 10. 2020
Terminal Disease, Licence to Hate, Peskovnik
Orto Bar, Ljubljana