Finsteяeigen 2023: Obscurity / Plaguepreacher / Schänder / Prediction / Karner

Finsteяeigen bi lahko prevedli nekako v »temo, mračnost«. Vreme je bilo kot nalašč v kontekstu, saj je bilo sivo, mračno in deževno. Na poti do koncerta je mimo mene švignilo kar pet rešilcev s sirenami. Zgleda, da je smrt kosila pa Gradcu. Na srečo jaz nisem bil na seznamu in sem v enem kosu prispel do Explosiva nekaj minut pred uradnim začetkom mračnosti. V nasprotju z zadnjo koncertno izkušnjo se je tokrat zbrala kar lepa gruča ljudi, kar me je pozitivno presenetilo. Med obiskovalci je bilo dosti znanih obrazov, s katerimi smo si izmenjali nekaj lepih besed.


Na oder so prvi stopili Karner. Ime me je nasmejalo, saj so se imenovali po moji učiteljici iz srednje šole, kar bi lahko pomenilo trpljenja polno skledo. Kot veleva šega, so na oder prikorakale podobe v black metal garderobi. Ozrl sem se po dvorani in zadovoljno videl, da se je že med prvo predskupino napolnila do polovice. Začel se je okusen black metal, ki je zvenel zelo dovršeno. Skriti blagoslov predskupin je, da tonski mojster (namerno) nastavi nižjo jakost zvoka, kar je Karner dalo zelo čist in kakovosten zvok. Glasbeno so se prepletali predvsem black in death elementi, recimo Immortal in Dissection kombinacija – mislim, da si je band celo sposodil Abbathov corpse paint motiv. Bolj za šalo kot zares – če imajo Carnifex breakdown vsakih deset sekund, bi lahko rekel, da so Karner ponavljali sledeč vzorec: začetek blast beata, ki jim je sledil krik »WAAAAAAAAAAAAA!« Smešno, kot se sliši, ponavljajoč vzorec ni bil moteč in tudi publika je uživala. Več blast beatov! To sem omenil nekoč kolegu iz Münchna, ki je terapevt za pare, ko me je vprašal, kaj je moje mnenje o uspešni zvezi.


Odmerjene tri četrt ure je hitro minilo in šel sem na svež zrak. Pokomentiral sem zvok Karner z dvema Gen Z znancema in omenil primerjavo z Dissection in Immortal. Debelo sta me gledala, češ da nista nikoli slišala za ta banda. Z veseljem sem priporočil tipičen album obeh skupin. Star sem, sem se nasmehnil in spomin me je ponesel v Tolmin na Metal Camp 2005, ko sem v živo gledal satanističen obred Jona z bodalom pred začetkom Dissection koncerta. Vse sem podrobno razložil sogovorcema, kar jima je vzbudilo še večje zanimanje za skupino. Iz dvorane se je zaslišal zvok – Prediction so začeli! Le dva tipa na odru v stilu Satyricon in v black metal opravi. Pri mikrofonu sta se križali dve kosi in narobe obrnjen križ v DIY stilu. Glasba sicer ni ustrezala black metal imidžu, blast beate in »WAAAAA!« so zamenjali bolj thrash ritmi in »U!« Zvok je bil surov in, hm, DIY? Najlažje bi ga opisal kot proto thrash-punk z black metal elementi. Venom in Hellhammer mogoče? Ali pa blackened Lemmy? Ob pogledu na prekrižani kosi me je spomin ponovno peljal v Tolmin, kjer so Dissection sledili Children of Bodom in nisem mogel verjeti, da sta minili že več kot dve leti od smrti Alexija Laiha. Je**** alkohol, kajne?! Publiki kljub zmerni alkoholiziranosti predlagan zvok ni najbolj prijal, kar je bilo vidno ob postopnem praznjenju dvorane.


Z menjavo nastopajočih se je black vedno bolj umikal death metalu – Schänder so od black metala imeli le še garderobo. So se pa vrnili blast beati, ki so ponovno bolj napolnili dvorano. Tonski mojster je že vidno dvignil jakost zvoka, kar je žal v primerjavi tega s Karner sfižilo. A nič zato, dober old school death metal je bil na mestu. Začrtan zvok se je nato nadaljeval praktično do konca – Plaguepreacher so prevzeli pobudo in sekali riffe do nastopa headlinerjev Obscurity. Tu je prišlo do rahle spremembe – ton je v stilu Amon Amarth zaplul v epske vode.


Vzdušje je zdržalo do zadnje note, po koncertu sem se po kratki debati z znanci o tem, katera Disney princeska – Zlatolaska ali Trnuljčica – je bolj black metal, poslovil in po temi odpravil domov. Zanimivost koncerta je bila, da me je namesto headlinerja najbolj navdušila prva skupina, kar dokazuje dolžina teksta, ki sem ji ga posvetil. Pod črto, dober line up in izvedba!