Sweet Sorrow / To Hate / Sagaris (10.12.2009)

V dvorani ljubljanskega Kulturno umetniškega društva Franceta Prešerna so slovenski Vikingi Sweet Sorrow ob priliki izdaje svojega »uradno« četrtega albuma, poimenovanega 1000th Millennium, pripravili promocijski koncert. V KUDu, neke vrste bazi in tudi izdajatelju ploščka Sweet Sorrow sta se jim kot predskupini pridružili zasedbi Sagaris iz Brežic in To Hate iz Ceršaka.
Večer melodične death metalske glasbe so otvorili Sagaris. Mlada skupina, ki svoje vplive vleče med drugim tudi s finskega dela scene, je predstavljala predvsem skladbe s svojega demo posnetka Reborn. Nekaj CDjev so tudi razdelili med zbrano in dobro razpoloženo občinstvo, ki se je takrat že zbralo v KUDu, a tudi pred njim, čakajoč predvsem na glavni band večera. A ostanimo še pri Sagaris, njihov nastop je deloval sveže in energično. Veliko vlogo v njihovih komadih igrajo klaviature Sama Ilca, ki so na trenutke preveč izstopale in skoraj potisnile v ozadje virtuoznost kitarskega dvojca Luka Žnideršič/Simon Šubic. Včasih je tudi izgledalo, kot da kitarist Lux težko kombinira igranje kitare in petje z urejanjem svojih dolgih las. Kljub tej in nekaterim morebitnim drugim pomanjkljivostim niso razočarali.
Po kratkem premoru so na oder stopili To Hate. Pred kratkim so v samozaložbi izdali prvenec Different Faces, tako tudi niso izostale skladbe s tega, bojda zelo izjemnega albuma. A žal zaradi zdravstvenih težav kitarista Jureta Vandurja in posledično njegovega slabšega glasu tokratni nastop ni bil najboljši. Vseeno, dovršena in izjemno švedsko atmosferična kitarska podlaga ter ritmično delo basista Oliverja Čepka in bobnarja Saša Corsa nas niso pustili hladne. Prav tako je bilo lepo presenečenje priredba komada Megadeth, Symphony Of Destruction. Žal pa jim jo je zagodel tehnični škrat. Ob kratki prekinitvi zaradi tehničnih težav z bobni je celostno glasbeno podobo motila tudi »pretihost« oziroma odsotnost spremljevalnega vokala kitarista Marka Strnada. Ali pa sem zgolj stal na napačnem mestu? Kakorkoli že, To Hate bomo z veseljem pogledali in poslušali še kdaj, upam, da takrat v boljših okoliščinah.
Po zanimivem uvodu so oder in publiko prevzeli Sweet Sorrow. Znani po energičnih nastopih tudi tokrat niso razočarali. Zasedba, ki se je v zadnjem času ustalila v postavi Peter Carič in Blaž Lončar na kitarah, Ragnar Belial Us na basu, Marko Košmrlj na vokalu ter Peter Gale na bobnih, nas je popeljala na popotovanje skozi zvočno pokrajino novega albuma in za piko na i dodala še nekaj stalnic iz njihovega starejšega repertoarja. Zvok pod odrom je bil nad nivojem kakor tudi osvetlitev odra, ki se je odlično prilegala glasbi. Nasploh je delovalo, kot da je za njih klubski oder premajhen in bi želeli osvajati večja ozemlja. Težko bi našli kako šibko točko njihovega nastopa tega večera. Mogoče slabša odzivnost občinstva, ki pa bi jo lahko pripisali dejstvu, da se je koncert odvijal na delovni dan. Na pomoč jim je moral priskočiti celo pevec Mare, ki se je nekega trenutka pomešal med občinstvo in začel metalski bojni ples. Intenzivnost nastopa Sweet Sorrow nam je skoraj ukradla občutek za čas, a vsega dobrega je enkrat konec, pravijo, tako je bilo tudi te noči, ko smo se poslovili in odpluli svojim domovom naproti.
Setlista Sweet Sorrow: Intro, 1000th Millennium, Betrayals Of Humanity, Another Life, God Of War, Skal, Metamorphosys, Gloria Transit, Twilight Of The Gods, Scarlet Whore, I Am Pain, Einherjar, Blood Brothers, outro.

Vasja B.