Iron Savior

Lani so se nemški power metalci Iron Savior razšli z ustanovnim članom Kaiem Hansnom, vendar so fantje na zadnjem studijskem izdelku Condition Red, ki je izšel junija, pokazali, da zmorejo tudi brez njega. Na odru se vseeno niso odrekli svoji posebnosti, trem kitaram, igrali pa so tudi že z večimi. Kaj več v zvezi z vsem tem si lahko preberete v intervjuju, narejenem po nastopu na Bang Your Head!!! festivalu. Moj sogovornik je bil basist Jan S. Eckert.


MATJAŽ:
Če se ne motim, je danes z vami nastopil Uwe Lulis?

JAN:
Seveda.

MATJAŽ:
Kako to?

JAN:
Idejo za to smo dobili potem, ko smo se s Kaiem Hansnom dogovorili, da je v obojestransko korist najbolje, da se razidemo. Najbrž si že kaj slišal o tem?

MATJAŽ:
Ja.

JAN:
OK, stvar je taka, da na odru hočemo igrati s tremi kitarami. Pred zadnjim albumom se nam je pridružil »Piesel« in ker smo ostali brez Kaia, smo se spomnili na Uwa. Zakaj pa ne, z njim smo pred tem že enkrat igrali v Milanu.

MATJAŽ:
Res, kdaj pa?

JAN:
To je bilo pred dvema letoma na Gods Of Metal festivalu v Milanu, lani pa smo z njim igrali na Rock Machina festivalu v Španiji, kjer smo igrali celo s štirimi kitarami.

MATJAŽ:
S štirimi?

JAN:
Tako je. Prišel je že »Piesel«, potem sta bila seveda Piet in Kai – to je bil tudi njegov poslovilni nastop, kot novega koncertnega kitarista pa smo predstavili Uwe Lulisa. Seveda ima svoj band Rebellion in pred tem je že igral v nekem bandu (Grave Digger op. av.) he, he, he, vendar vseeno igra tudi z nami.

MATJAŽ:
Uwe bo torej v prihodnje igral z vami na koncertih?

JAN:
Tako je.

MATJAŽ:
Vedno?

JAN:
Možno.

MATJAŽ:
A kot stalni član pa se vam ne bo pridružil?

JAN:
Ne, definitivno ne, ima svoj band Rebellion. Glej, Iron Savior kot band ima neko stalno ogrodje, ki ga predstavljajo fiksni člani. Prvi je Thomas, Andreas, ki danes zaradi bolezni na žalost ni prišel z nami, nato smo seveda »Piesel«, Piet in jaz. Uwe pa je nekdo, ki ni stalni član, a je vseeno pomemben za nas. Odločitev, da bomo na odru igrali s tremi kitarami pa ima tudi poseben razlog. Na albumih je namreč toliko kitar, da moramo na odru igrati vsaj s tremi kitarami.

MATJAŽ:
To sem te tudi hotel vprašati, zakaj tri kitare.

JAN:
Ja, mora biti tako, ker jih je zelo veliko na albumu. Smo pa enkrat bili na turneji le Piet, Thomas in jaz, brez druge in tretje kitare ter klaviatur.

MATJAŽ:
Le trije ste bili?

JAN:
Ja, pred nekaj leti je bilo to. Kar v redu je bilo, vendar pomanjkanje kitar je bilo očitno.

MATJAŽ:
Iron Maiden imajo tudi tri kitare, kaj meniš o tem?

JAN:
Naj jih imajo, a mi imamo štiri, he, he.

MATJAŽ:
Kako pa si zadovoljen z današnjim nastopom?

JAN:
Zvok na odru ni bil preveč dober, vendar to ni bila krivda naših tehnikov, ne gre jim zameriti, oni niso imeli vpliva na to. Razlog za to nam ostaja neznan, res pa je, da smo imeli bolj malo časa za soundcheck.

MATJAŽ:
Mislim, da se veliko manjših bandov na festivalih ubada s podobnimi problemi.

JAN:
Ja, nedvomno.

MATJAŽ:
Headlinerji so tu v priviligiranem položaju.

JAN:
Seveda. Včasih na festivalih nimaš dostopa do equilizerja in podobnih stvareh. A zaradi tega se ne sekiram preveč. Naš tehnik bo vedno naredil vse, da bodo gledalci deležni najboljšega možnega zvoka. Ime mu je Ernst in je res fantastičen. Ko sem videl občinstvo, sem imel občutek, da je bilo zunaj kar v redu.

MATJAŽ:
Ja, ni bilo slabo. Kako pa je igrati ob dveh popoldne, pod tako vročim soncem? No, nekateri pa so igrali že ob desetih, enajstih.

JAN:
Igrati tako zgodaj je dobro za zbuditi ljudi. Ko pa smo začeli igrati mi, je bilo videti, kot da je bil čas za kavico ali malico, vendar smo jih hitro premamili. Bilo je v redu, he, he.

MATJAŽ:
Presenetilo me je, da ste veliko igrali z zadnjega albuma Condition Red.

JAN:
Tudi to je bilo z razlogom.

MATJAŽ:
Zaradi promocijskih razlogov?

JAN:
Mislim, da temu lahko rečeš promocija. Album smo izdali pred kratkim in z igranjem novih pesmi smo lahko videli, kako publika reagira nanje. Začeli smo z dvema novima pesmima in lahko si videl publiko, ki je na začetku dvigala pesti v zrak in vzklikala, nato so se ljudje umirili, začeli poslušati in začeli prikimavati v smislu “OK, to je dobra stvar.” Proti koncu pesmi pa se je razpoloženje zopet stopnjevalo. In tako je bilo pri vsaki novi pesmi, ki smo jo igrali. Zelo dobro je to, najboljši način, da publiki predstaviš nov material.

MATJAŽ:
Promocija za Condition Red se mi zdi zelo zanimiva. Pri nakupu CD-ja lahko fani dobijo tudi koncertno karto.

JAN:
Tako je.

MATJAŽ:
Kako to, da ste se odločili za to?

JAN:
Ker do sedaj še nihče ni naredil tega, he, he.

MATJAŽ:
Ja, tega še nisem videl.

JAN:
Enkrat pred tem smo izdali limited edition albuma Unification. A sedaj mislimo, da je dolgočasno ponovno kupiti album, ki ga že imaš le za to, da boš dobil eno ali dve novi pesmi. Heavy metal je majhen v primerjavi z drugimi glasbenimi zvrstmi, a fani nam dajejo veliko in zakaj ne bi tudi mi njim dali nekaj posebnega. Na srečo se je založba, ki nam nudi veliko podpore, s tem strinjala. Kupiš album, zraven dobiš pa še koncerno vstopnico; to mora biti zelo dobro za fane.

MATJAŽ:
Založba je na svoji strani objavila tudi kratke filme, kjer Piet na smešen način predstavlja vse pesmi albuma.

JAN:
Ha, ha, ha. Ja, s smešnim klobukom na glavi ha, ha.

MATJAŽ:
Vseh filmov nisem videl, sem pa videl tistega, kjer je bil napravljen v čarovnico.

JAN:
He, he, kaj naj rečem. Mislim, da to veliko pove o samem bandu. Mi nismo taki, da bi to vzeli preveč resno. Seveda je naš pristop profesionalen, navsezadnje smo vsi v tem poslu že več kot 15 let. A rečem ti, nikoli ne vzemi vsega preveč resno. Piet je bil nekega dne sam doma in ni imel kaj početi, pa je vzel v roko kamero. Ima dva otroka, čudoviti deklici, vzel je njune igrače in se začel snemati. Pri tem pa ni bil pijan he, he.

MATJAŽ:
So bili Iron Savior ob svoji ustanovitvi mišljeni kot band ali le stranski projekt treh glasbenikov?

JAN:
Seveda se je vse začelo kot projekt. Piet je le želel izdati svoj album, kaj pa je nastalo iz tega, je že zgodovina. Sedaj smo torej band.

MATJAŽ:
Zato je Kai tudi odšel?

JAN:
Hm, lahko bi tako rekel, ja. Gamma Ray so Kaiov band in seveda njegova prioriteta. Naši načrti so se velikokrat križali in slabo bi bilo tako za Gamma Ray kot za nas, če bi Kai ostal z nami. Seveda je Kai zvezda in Gamma Ray so mnogo večji band kot mi. Nekoč je nekdo iz občinstva na našem koncertu rekel, da tam igramo samo zaradi tega, ker je Kai v bandu. To je bilo zelo podlo, a na izven bi lahko izgledalo tako. Kai nam je v začetku veliko pomagal. Sam sem prvi basist v bandu, čeprav je Piet na prvencu odigral tudi bass. In odkar sem v bandu sem ugotovil, da smo vedno imeli probleme s časovnim usklajevanjem, kdaj narediti kakšno stvar. Kai je dejal, da bi vse to lahko ogrozilo njuno prijateljstvo, tega pa seveda nočeta, saj se poznata že od otroštva in tudi v šolo sta hodila skupaj. Prijateljstvo je pomembnejše kot ostale stvari.

MATJAŽ:
Torej ste ostali prijatelji?

JAN:
Definitivno. Srečali smo se tudi včeraj in vsi smo bili zelo veseli tega.

MATJAŽ:
Vendar mislim, da ste na zadnji plošči dokazali, da zmorete tudi brez njega.

JAN:
Tudi jaz sem takega mnenja. Po Evropi smo že odigrali nekaj koncertov brez njega in občinstvo nas je dobro sprejelo. Smo pa imeli težavo, ker je Kai tudi pel pri nekaterih pesmih in Piet je nato predlagal, naj jaz pojem. Poizkusili smo in bilo je v redu. Na prejšnji turneji sem že pel Solar Wings in tudi Watcher In The Sky, a takrat, ko smo odigrali celo, ne v medleyju.

MATJAŽ:
Jeseni vas torej čaka turneja?

JAN:
Tako je.

MATJAŽ:
Jo boste odigrali kot headlinerji ali kot predskupina kakšnemu bolj znanemu bandu?

JAN:
Bomo videli, se še ne ve. Če bomo imeli priložnost iti na headliner turnejo, na kateri nas bi videlo veliko ljudi, potem je v redu. To smo že naredili. Nimam pa nič proti, če komu drugemu igramo kot predskupina.

MATJAŽ:
Zadnja turneja je bila headlinerska, ne?

JAN:
Ja, igrali smo skupaj z Labyrinth. Oni so bili glavni band v Italiji, mi pa v Nemčiji. Bilo je v redu in igrati z njimi je bilo zelo prijetno.

MATJAŽ:
A to nista tako znana banda, ki bi igrala v velikih klubih?

JAN:
Igrali smo v manjših klubih, kjer nas je prišlo gledat okoli 250 ljudi. Vseeno mi je ali igramo pred petimi ljudmi ali pred pet tisočimi. Če ljudje plačajo za vstopnico, potem nas želijo videti in mi moramo nastopiti ter jim dati zadovoljstvo. Zadovoljen sem, če le ena oseba iz občinstva reče, da smo odigrali zelo dobro.

MATJAŽ:
To je pravi pristop.

JAN:
Ja, tak naj bi bil človeški pristop. Ljudje naj bi se zabavali, uživali v tem, kar delajo in ni važno ali na odru ali pod njim, med občinstvom. Važen je užitek. Pri koncertu pa gre tudi za obojestransko dajanje moči, energije na relaciji band – publika.

MATJAŽ:
Jan, v imenu vseh vaših slovenskih fanov upam, da se vidimo jeseni.

JAN:
Hvala lepa in hvala vsem, ki so prebrali ta intervju. Lep pozdrav iz Balingena, Bang Your Head!!! festivala s strani Jana iz Iron Savior. “Keep on rocking! Heavy metal is the law!”