Mezarkabul

Njihova popularnost v domovini Turčiji se lahko enači s popularnostjo Metallice drugod po svetu. Tu pa si Mezarkabul šele utirajo svojo pot. Ime banda vam mogoče še ni najbolj znano, kdo pa se jih zagotovo spomni po imenu Pentagram in albumu Anatolia. Lani so kot Mezarkabul izdali zelo dober album Unspoken, letos pa so se prvič predstavili širšemu evropskemu občinstvu na Wacken Open Air festivalu. Tam sem se pogovarjal z njihovim basistom Tarkanom, ki je povedal marsikaj zanimivega o položaju heavy metal bandov v Turčiji, njihovem imenu in o bandu nasploh.


MATJAŽ:
Ali je nastop v Wacknu prvo gostovanje izven Turčije za Mezarkabul?

TARKAN:
Pravzaprav smo imeli turnejo že leta 1995 na Danskem, a poleg tega je današnji nastop naš prvi v tujini.

MATJAŽ:
Kaj pričakujete od današnjega nastopa?

TARKAN:
Glede na odzive, ki smo jih prejeli za naš zadnji album Unspoken mislim, da imamo po Evropi solidno bazo fanov, ki nas želijo gledati v Wacknu. Mislim, da si bo naš nastop ogledalo kar nekaj ljudi. Drugače pa kakšnih posebnih pričakovanj nimamo, zelo smo veseli, da imamo priložnost nastopiti na takem festivalu. To je za nas dovolj.

MATJAŽ:
Malo prej ste imeli “signing session”. Je bilo kaj gneče?

TARKAN:
Ne, na “signing session” ni prišlo veliko ljudi, kajti takrat so nastopali nekateri drugi bandi. Menim, da je bolje videti band v živo, kot pa namesto tega iti po podpise k nekemu drugemu bandu.

MATJAŽ:
V Turčiji bi nedvomno bilo drugače. Tam ste zelo popularni, ne?

TARKAN:
Lahko rečem, da smo najstarejši heavy metal band v Turčiji, kajti igramo že 15 let in ljudje, ki imajo radi heavy metal oziroma rock glasbo nas poznajo zaradi našega dolgega staža. Vendar ne bi mogel reči, da smo nekakšne super zvezde. To, s čimer se ukvarjamo, počnemo radi. Res pa je, da imamo z vsakim albumom večje število oboževalcev, kar nas zelo veseli (zadnjega so prodali že v več kot 100.000 izvodih, op.av.).

MATJAŽ:
Ste torej začetniki heavy metala v Turčiji?

TARKAN:
Ja, lahko bi tako rekel, smo namreč prvi band, ki je pri nas izdal heavy metal album.

MATJAŽ:
Kako to, da ste začeli igrati to zvrst glasbe?

TARKAN:
V začetku osemdesetih smo začeli poslušati heavy metal in všeč nam je bilo veliko raznih bandov, ki so kasneje vplivali na nas. Ob tem smo pomislili, da bi tudi sami poizkusili z igranjem. Ker nismo imeli početi ničesar bolj pametnega, smo se tako začeli ukvarjati z glasbo in to se je nadaljevalo do danes, ko še vedno nismo našli ničesar drugega, kar bi nas bolj veselilo.

MATJAŽ:
Kakšno pa je ozračje za metal bande v Turčiji?

TARKAN:
Situacija je kar težka, kajti Turčija je še vedno država z zelo konzervativno strukturo. Ljudje so zelo navezani na tradicijo in starejša generacija, torej starši si želijo, da bi njihovi otroci živeli natanko tako, kot živijo sami. Ne glede na to, da otrokom to ni všeč in da bi raje poizkusili delati tisto kar je všeč njim in se ne bi striktno držali tradicionalnih načel. Nam se je uspelo osvoboditi iz tega in smo poizkusili delati tisto, kar je nam všeč. In nam je uspelo.

MATJAŽ:
Kako pa starši gledajo na vas?

TARKAN:
Mislim, da bi raje videli, da bi postali inženirji, zdravniki ali nekaj podobnega, vendar mene osebno nikoli niso silili naj delam tisto kar želijo oni. Srečujem pa doma veliko mlajših metal skupin, ki imajo težave pri uresničevanju svojih želja. Zaradi družbenih norm nam v Turčiji ni lahko.

MATJAŽ:
Imate kaj festivalov?

TARKAN:
V zadnjih desetih letih prihajajo k nam glasbeniki zelo različnih glasbenih zvrsti. Nekaj je tudi festivalov, a ne heavy metal festivalov kot je ta v Wacknu. Na festivale prihajajo različni bandi kot so Bush, Pulp, Placebo. Glasbeniki, ki so pripadniki različnih stilov prihajajo igrat na znan festival v Istanbul. Zaradi velikega števila mlajše populacije je glasbena scena v Turčiji zelo velika.

MATJAŽ:
Dobite priložnost igrati na teh festivalih?

TARKAN:
Mi igramo le solo koncerte.

MATJAŽ:
In koliko ljudi si vas pride ogledat?

TARKAN:
Odvisno od velikosti mesta, v katerem igramo. V velikih mestih kot so Istanbul, Izmir, Ankara igramo pred 4.000 do 10.000 ljudi, v ostalih mestih, to še posebej velja za manjša na vzhodu države, pa igramo pred 1.000 ljudmi.

MATJAŽ:
Lahko živite samo od glasbe?

TARKAN:
Ne morem reči, da živimo zelo razkošno in da imamo veliko denarja. Vendar z denarjem, ki ga dobimo z igranjem glasbe, lahko živimo čisti spodobno življenje.

MATJAŽ:
Zakaj ste spremenili ime iz Pentagram v Mezarkabul?

TARKAN:
To je malo bolj zapletena zadeva. Pentagram smo že od vsega začetka, torej 15 let nismo spremenili imena in v Turčiji še vedno nastopamo in izdajamo albume pod tem imenom. Vendar smo se zaradi banda v ZDA, ki se prav tako imenuje Pentagram odločili, da si bomo za mednarodne izdaje in nastope izbrali novo ime in se tako izognili morebitnim problemom zaradi avtorskih pravic.

MATJAŽ:
Kaj sploh pomeni Mezarkabul?

TARKAN:
Mezarkabul je sestavljen iz dveh besed. Mezar pomeni grob, Kabul pa pomeni sprejetje in če besedi združiš, bi pomenilo nekaj kot biti pripravljen umreti v vsakem trenutku.

MATJAŽ:
Glede imena Pentagram v Turčiji nimate kakšnih problemov, kot bi si kdo lahko mislil?

TARKAN:
Ne, nimamo. Ta simbol izvira iz časa približno 4.000 let pred Jezusom Kristusom. Je star sumerski simbol in je zaradi svojega pomena predstavljanja elementov življenja zelo popularen na Bližnjem Vzhodu. Velika večina prebivalcev Turčije je Muslimanov in pri nas zato ne obstajajo problemi s tem, da bi bil antikrist. Biti proti Jezusu je v muslimanski državi velik nesmisel. Vendar pred dvema letoma se je zgodil primer umora, v katerem so sodelovali nekateri otroci, ki so se navduševali nad bandi kot Slayer in pri izvajanju nekakšnih ritualov ubili svojega prijatelja, zatem pa rekli, da so ga žrtvovali. Od takrat dalje vedno, ko se zgodi kak samomor ali kakšni neredi in so v to vpleteni ljudje, ki poslušajo heavy metal, turški mediji pretiravajo glede tega in govorijo, da če mladina posluša Led Zeppelin ali Pentagram, potem častijo hudiča in da naj starši obvarujejo svoje otroke pred tako glasbo. A kot je videti ljudje temu ne nasedajo in ne jemljejo resno, kajti mi prodajamo vse več albumov in igramo koncerte, tako da na nas to ni imelo vpliva.

MATJAŽ:
Koliko članov sedaj šteje Mezarkabul, štiri?

TARKAN:
Ne, pet nas je.

MATJAŽ:
Vendar na plošči ste bili še štirje?

TARKAN:
Tako je. Naš drugi kitarist je bil takrat na služenju vojaškega roka in zato nekaj časa ni mogel igrati z nami. A odkar je odslužil nas je zopet pet.MATJAŽ. Ali na koncertih uporabljate klaviature?

TARKAN:
Odvisno. Ko imamo daljši koncert, okoli dve uri, igramo tudi instrumentalne pesmi z zadnjih dveh albumov. Klaviature igra naš dober prijatelj, z nami pa takrat igra tudi flavtist. Ko imamo nastope kot je današnji, ju je težko vzeti zraven, tako da igramo brez njiju, le nas pet.

MATJAŽ:
Se nameravate po tem nastopu še vrniti na kakšno evropsko turnejo ali kaj podobnega?

TARKAN:
V bližnji prihodnosti se odpravljamo na turnejo po Turčiji, kajti tam bomo izdali nov album, ki bo le v turškem jeziku. Potem se konec septembra odpravljamo v Jordanijo, kjer bomo igrali en koncert, zatem pa upamo, da nam bodo pri založbi Noise Records organizirali evropsko turnejo, kjer bi mogoče podpirali kakšnega izmed njihovih bandov. Zelo si želimo igrati v Evropi, a zaenkrat ni še nič potrjenega.

MATJAŽ:
Dejal si, da boste v Turčij izdali nov album. Ali albume vedno izdajate ločeno doma in po Evropi?

TARKAN:
To bo naš šesti album po vrsti in Nuclear Blast, Century Media ter Noise Records so tri izmed teh izdali na mednarodnem področju. To pa bo naša tretja lokalna izdaja in bo izšla le v Turčiji.

MATJAŽ:
Kdaj pa lahko pričakujemo novi album za Evropo?

TARKAN:
Mislim, da bo izšel ob koncu naslednjega poletja.

MATJAŽ:
Že kaj veste, kako bo zvenel?

TARKAN:
Trenutno je še težko govoriti o tem. Odšli bomo v studio in videli bomo, kaj bo nastalo.

MATJAŽ:
Še nimate nič narejenega?

TARKAN:
Nekaj pesmi smo že pripravljali, prav tako nekaj besedil, imamo nekaj zamisli. Bomo videli, kako bodo pesmi zvenele, ko jih bomo odigrali v celoti. Trenutno le malo preigravamo, preizkušamo razne ideje, zbiramo material in snemamo naše vaje. A v bližnji prihodnosti bomo začeli bolj podrobno delati na albumu. Poleti ga bomo snemali, nekje septembra pa naj bi izšel.

MATJAŽ:
Kako pa poteka pripravljanje novih pesmi pri vas?

TARKAN:
V Istanbulu imamo prostor za vaje, kjer hranimo tudi vso opremo. Vaje imamo dva ali trikrat tedensko in ko nekdo na vaji pride na dan z dobro idejo, to posnamemo. Ponavadi vsak prinese svoje ideje, nato pa vsi skupaj poizkušamo iz njih narediti najbolje, kar se da.

MATJAŽ:
Kako to, da ste Unspoken posneli v Grčiji? V Turčiji ni primernih studijev, oziroma kaj je razlog za to?

TARKAN:
V Turčiji imamo studije, vendar imajo vsi le opremo primerno za snemanje vsako pesem posebej. Mi pa smo želeli vse posneti naenkrat, vse smo želeli posneti v živo. Najbližji studio s primerno opremo za tako snemanje je v Grčiji in zato smo se na snemanje odpravili tja. Vse osnovne pesmi smo posneli skupaj v živo.

MATJAŽ:
Unspoken je torej posneta v enem poizkusu?

TARKAN:
No, ne čisto, kajti zaradi omejenega časa nam ni uspelo iz sebe spraviti najboljšo možno predstavo in tako smo nekatere manjše stvari naknadno popravljali.

MATJAŽ:
Katere pesmi boste igrali nocoj, le nove z Unspoken albuma ali tudi kaj starejših, na primer z albuma Anatolia?

TARKAN:
Najprej smo mislili, da bi bilo bolje, če bi igrali le nove pesmi z Unspoken albuma, vendar smo v zadnjem mesecu dobili veliko mailov od fanov z Danske, Nemčije in Nizozemske, ki so želeli, da v Wacknu igramo tudi kaj pesmi z Anatolie in še starejših pesmi. Zato smo se odločili, da bomo igrali tudi kaj starejšega. Mislim, da boste lahko slišali tudi kakšno staro pesem.

MATJAŽ:
Založba ni zahtevala, da igrate le pesmi z albuma Unspoken?

TARKAN:
Ne, od vsega začetka nismo bili deležni nikakršnega pritiska s strani založbe.

MATJAŽ:
Je tudi doma tako?

TARKAN:
Ja. Ne vem pa kako te stvari stojijo pri mlajših bandih, ali jim založbe pomagajo izoblikovati svoj lastni stil, ne vem, mogoče jim pomagajo s kakšnimi nasveti. Mi pa smo že dolgo na sceni, založbe poznajo naše stare albume in na podlagi tega se odločijo, da bi sodelovali z nami. Nimajo razloga, da bi karkoli spreminjali.

MATJAŽ:
Naj tako tudi ostane. Veliko sreče nocoj in v prihodnje. Upam, da se kmalu spet vrnete.

TARKAN:
Jaz tudi. Najlepša hvala.