Drugi »oče« Metal Slovenije je pred novim letom izrazil željo, da bi Sarcasm kdaj na koncertih igrali priredbo Heavy Metal Is Our Religion, kar je nedvomno kompliment Metalsteel, o srečanju z Jadranom po novem letu, ko sta se dogovarjala tudi o skupnem koncertu 11. maja v Kranju, pa je Mucy povedal: »Takrat sem predstavil idejo, da bi naredili projekt izmenjave vokalistov večih bandov. Vse se je zedinilo v eno zamisel: več bandov, vzeti en komad, ga odigrati, posneti, narediti videospot in videti, kaj bo. Dogovorila sva se tudi, da o tem ne bova govorila javno.« Skupaj sta potem izbrala bande, vsak po tri, za katere sta menila, da nekaj pomenijo na slovenski heavy metal sceni in da so obenem tudi delovni. Vsi so pristali na sodelovanje in sredi februarja je prišlo do skupnega sestanka.
»Na sestanku smo se odločili, da bomo za projekt izbrali skladbo Heavy Metal is Our Religion, naslednji korak pa je bila izbira imena – Metal Slovenija. Nato je sledilo snemanje videospota, zadnji korak pa bo promocija. Šele sedaj je čas za pogovor o projektu, ko bomo imeli kaj pokazati. Iz tega se je tudi rodil slogan Metal Slovenija – Don’t Talk Just Rock«, je povedal Mucy. Glede izbire skladbe Heavy Metal Is Our Religion ni bilo nobenih dvomov: »Poslušaš verz za verzom in si praviš res je, tudi to je res, tudi to, vse v tej skladbi drži. Edino glede tistega s pivom se nisem strinjal. Jaz sem bolj za viski. Sam način, kako je skladba narejena, je odprt za poslušalca: z lahkoto mu sledijo tako zagrizeni metalci kot rockerji. Odprta je tudi za glasbenike, za dodajanje novih vokalov in instrumentov. Idealna, ni kaj. Kar prisili te, da bi v avtu pritisnil plin do konca.«
Pri tem si je Jadran zamislil, da ves projekt izpelje tako, da nobenemu bandu v projekt ne bo potrebno nič finančno vlagati: »Dobiti sem moral ljudi, ki bi vse potrebno naredili zastonj. Iskali smo najboljše poti in nato je padla ideja, da vokale na novo posnamemo v Safe&Sound studiu.«
Snemanje je v omenjenem studiu v Medvodah potekalo v soboto 16. februarja 2007, za podlago pa so vzeli še surovo oziroma nezmiksano verzijo skladbe iz snemanja albuma Taste The Sin, za kar gre zahvala Marku Lemerju. Glavno besedo v studiu sta imela Metalsteel člana Beny Kic in Matej Sušnik: »Na podlago so vsi sodelujoči vokali pri projektu, Mucy, Jure, Axl, Tina, Sergej in Beny
najprej posneli svoje "solo točke", nato duete, na koncu pa so vsi naenkrat zapeli še refren. Za veliki finale so svoje screame prispevali še Jure, Beny in Axl. Nekaj vsak posamično, nekaj pa kar po dva hkrati. Med snemanjem smo stremeli k temu, da se je vsak vokalist lahko izkazal s svojim prepoznavnim glasom in stilom petja, zato se nismo obremenjevali z izvirnikom, kar se na posnetku tudi lepo sliši. Snemanje je na splošno potekalo v zelo sproščenem duhu in z zelo veliko zabave, ki se je, kot se za soboto spodobi, zavlekla pozno v noč. Vokaliste so namreč spremljali tudi nekateri člani bandov, ki jih je bolj kot petje zanimalo pitje. Problemov s snemanjem praktično nismo imeli, bi pa najverjetneje jih, če bi snemali še kakšno uro dlje, glede na vsesplošni žur, ki se je razvijal precej eksponentno«, je o delu in ozračju na snemanju povedal Matej. Za miks in mastering je poskrbel Beny. Projekt je bil po tem na začasnem čakanju, ker se še ni vedelo, kaj bo s samim snemanjem videospota. Jadran je nato našel ekipo za snemanje: »Stopil sem v kontakt z direktorjem TV Medvod, ki je najprej omahoval, njegova pomočnica pa je bila takoj za stvar. Po dveh tednih pa je pristal tudi direktor. Nato je bil le še problem, kdo bo to zmiksal. Dobil sem nekoga iz RTVja. Kaj bo nastalo iz spota, je veliko odvisno od samega miksa, a po kadrih sodeč bo spot fenomenalen.«
Snemanje videospota je potekalo v soboto, 31. marca 2007 v medvoškem kulturnem domu. Snemanje je bilo za vse zanimiva izkušnja, seveda pa ni manjkalo zabave. Velik del sodelujočih je prvič
sodeloval pri snemanju, kar velja tudi za člane zasedbe Infidia in njihovo pevko Tino: »Infidia smo bili prvič povabljeni k tovrstnem projektu in bili prvič udeleženi pri snemanju videospota, kar za nas pomeni posebno izkušnjo, ki je bila hkrati in predvsem tudi zelo, zelo zabavna. Medtem, ko so se naši fantje dobro pripravili in pokazali pravo mero poziranja, sva bili ženski del Infidie sprva bolj sramežljivi. Kaj kmalu smo pod taktirko prijaznega kamermana Blaža in nekoliko bolj stroge asistentke Nataše izgubili zadržanost pred kamero in pokazali (predvsem naš Eršti), kako pozira Infidia ob prepevanju refrena Heavy Metal Is Our Religion.« Navdušenje nad potekom snemanja in dogajanjem je pokazal tudi 7th Angel frontman Axl: »Snemanje kot dogodek je bilo ok, sploh v smislu spoznavanja ostalih bandov, ki smo jih povečini že vsaj na videz poznali od prej z žurov v 7th Angel HQ, koncertov, ostalih projektov. Razumeli smo se dobro, morda smo bili Štajerci s svojimi "forami" malo predrzni, ampak mislim, da so nas vsi razumeli. Smo se pač trudili držati vzdušje. 7th Angel smo z veseljem pomagali pri tovrstnem projektu in upamo, da bo videospot glede na razmere v katerih je nastajal všečen in da bo ciljna publika z njim zadovoljna.«
Zabave torej na snemanju ni manjkalo, da so pravi žurerji vedno pokažejo tudi Forgotten Eden in njihov vokalist Jure: »Na snemanje smo prišli direktno s koncerta v Postojni, morda smo spali kakšno uro. Ob prihodu v Medvode smo šli takoj v trgovino po pivo. Kupili smo štiri "six packe", kar smo hitro spili in šli še po štiri. V sceni, kjer se Jimmy "naliva" s pivom smo bili že vsi gotovi. Pili smo še vino štajerskega in italijanskega porekla, ki so ga s seboj prinesli Infidia. Po snemanju smo se odpravili še v lokal, nato pa smo nadaljevali pot v Celovec na koncert Divljih jagod.«
Pri snemanju so sodelovala tri dekleta, kar pa seveda ni motilo nobene od njih, tudi Tine ne: »Ženski del Infidie sva bili blaženi v moški družbi. Glede na to, da so v veliki večini v projektu udeleženi fantje in sva skupaj z Dašo od Metalsteel edine nastopajče punce, mislim, da smo se krasno znašle in imele v tako veseli družbi, mogoče smo bile tudi priviligirane za kak prizor in kompliment več.«
Bolj konkreten glede tega je bil Jure: »Ženska družba je bila nadpovprečna. Z nami je bila Daša od Metalsteel, ki jo imamo vsi radi, še najbolj pa jaz, in je vedno dobre volje, še posebno, ko malo popije. Omeniti moram pa tudi Tino od Infidie, ki je bila v lepem kostimu, ki ni nič kaj skrival njenih nog. Skupaj sva posnela zelo lep kader in erotična energija kar šprica iz najine scene.«
Jure pa tudi ni skrival navdušenja nad še nekom: »Zelo luštna je bila tudi kelnarca, bila je sladka kot bonbonček. Malo mi je le žal, da ni bila samo v modrcu ali celo brez.«
Snemanje pa je med seboj povezalo tudi več generacij slovenskih metal glasbenikov; prevladovali so mladi, med katerimi pa se je odlično počutil tudi starosta slovenske heavy
metal scene, Marko Slokar, ki mu je bila ideja všeč takoj, ko je bil s svojim novim bandom M.I.L.F. povabljen k sodelovanju. O nečem podobnem je tudi že sam nekoč razmišljal:»Ideja mi je bila že na začetku takoj všeč, saj sem o tem nekoč tudi sam razmišljal, ko je bil Requiem še aktiven, vendar nikakor nisem našel v sebi dovolj motivacije, saj mi je delo v bandu jemalo preveč časa in energije. Bil sem seveda zelo vesel povabila, saj se mi je zdela ideja, da so v projektu zastopane vse starostne strukture in različne zvrsti metala tista prava stvar, ki lahko pelje tak projekt v pravo smer. Zelo mi je bilo všeč, da sem spoznal nekaj novih ljudi, ki jih drugače verjetno ne bi, in pa seveda, da smo se zbrali tudi takšni, ki se poznamo že zelo dolgo in smo sodelovali tudi že v preteklosti. Glede na to, da je delo potekalo zelo hitro in brez izpadov egocentrizma, pa sem ugotovil, da ima metal v Sloveniji še zelo svetlo prihodnost, saj sem videl, da so vsi sodelujoči zelo predani temu kar delajo in da to delajo z užitkom.«
Videospot in samo skladbo se bo lahko kmalo slišalo na radijskih in televizijskih postajah. Da bi projekt dosegel čimvečjo odmevnost so najeli usluge profesionalne piarovke, kar predstavlja za sodelujoče tudi edini strošek. Sam cilj projekta pa je po Jadranovih besedah tudi močno povezan s slovenskimi audio in video mediji:
»S tem projektom smo želeli doseči, da vsem novinarjem dokažemo, da slovenska metal scena ni mrtva, kakor jo oni pogosto prikazujejo. Zatirajo nas že v kali. Vedno nas hvalijo, a potem ne naredijo ničesar. Mogoče naredijo kak intervju, takrat zavrtijo cel album, potem pa je to za njih pasé in spravijo album v arhiv. Upajmo, da se bo spot vrtel tako pogosto, kot se je pred desetimi leti spot projekta slovenskih pop glasbenikov, Na Božično noč; če se že ne bo skladba vrtela po radijskih postajah.«
Kakšni učinki bodo doseženi s tem projektom, bo pokazal čas; že sama ideja pa je občudovanja vredna in si zasluži vse pohvale. Tudi v Sloveniji se da s skupnimi močmi marsikaj narediti.
Matjaž
