Na današnji dan
2012
Saturnus izdajo svoj četrti album Saturn in Ascension
NAGRADNE IGRE
Traja do: 20. 11. 2022
PARTNERJI
Oddaja z metal muziko
Specialisti za Metal!
Letni koncertni cikel

INTERVJUJI

29. 9. 2022

Ensanguinate

Spraševal: Dejan Klančič
Odgovarjal: ANDREJ

Ensanguinate so mlada death metal zasedba, čeprav njeni člani to več niso. Njene člane smo lahko srečali že v drugih skupinah, tako da so slovenski metal sceni tako ali drugače že poznani, njena glavna gonilna sila pa je Andrej Čuk, ki skrbi za vokale in vihtenje kitare. Po dveh letih delovanja je zasedba prišla do prvega večjega mejnika v delovanju vsakega banda, in sicer do svojega prvenca. O tem in številnih drugih temah je sredi toplega avgusta letos tekla beseda z Andrejem.

DEJAN: Zdravo! Kako si?
ANDREJ: Zdravo, Dejan, ravno smo izdali spot za pesem Vile Grace in se pripravljamo na izid prvenca Eldritch Anatomy, tako da je razpoloženje kar na vrhuncu.
DEJAN: To je lepo slišati. Čestitke! In ko ravno omenjaš ta komad … Zakaj ste izbrali tega za videospot?
ANDREJ: Vile Grace je najbolj razgibana pesem na plošči in kot taka tudi najbolj pripovedna, zato se je najbolj ponudila snemanju videa. Ker smo želeli bolj slikovito sceno in ne zgolj še enega tistih videov, ko band zgolj igra v bunkerju, smo vedeli, da potrebujemo pesem, ki ni vseskozi hitra in agresivna, ampak nudi širši nabor tempov, h kateremu je mogoče prilagoditi zgodbo.


DEJAN: O albumu bova še govorila, zato mi dovoli, da se na tem mestu dotakneva banda na splošno, čeprav sem prepričan, da vas slovenski metalci po številnih nastopih v zadnjih dveh letih že dobro poznajo. No, še prej pa … Zasedba Ensanguinate je nastala, ko si zapustil thrasherje Eruption. Zakaj si zapustil svoj prejšnji band?
ANDREJ: Ne morem ponuditi enega samega, dramatičnega razloga, iz katerega bi se dalo izviti nebroj tračev, ker ga v resnici ni. Gre za splet večih faktorjev. Najprej gre omeniti, da sem želel igrati glasbo, ki zame bazira skoraj povsem na intuiciji. Ta misel se je že takrat razvijala v smeri banda Ensanguinate. Ko so pesmi začele nastajati, sem hitro začutil, da se tu počutim doma in samo od sebe mi je postalo jasno, da bo to prevzelo večino moje pozornosti. V tem smislu je bila čisto intuitivna odločitev brez kakršne koli preračunljivosti. Pri Eruption gre konec koncev za etabliran band, medtem ko se pri novih podvigih človek vedno spušča v neznano. Velja omeniti tudi, da sem s ploščo Cloaks of Oblivion in zadnjo serijo koncertov bil zadovoljen, zato je bilo smiselno band zapustiti, ko sem čutil, da je na vrhuncu.
 
DEJAN: Lahko rečeva, da je Ensanguinate tvoj band?
ANDREJ: Ne, nikakor. Menim, da je vsak band najmočnejši, ko imajo vsi člani svojo vlogo in jo izpolnjujejo ter pri tem izmenjujejo mnenja in zamisli. Redke izjeme to pravilo kvečjemu potrjujejo, a mi nismo ena izmed njih. Vsak član je prispeval k nastanku pesmi in banda kot celote na ključen način. Včasih direktno, kot na primer Matjaž, ki je s svojim razgibanim slogom bobnanja, ki ima naraven »groove« tudi na srednjih in nižjih tempih, albumu dodal več različnih prestav ... Pesmi Vile Grace brez njega kratko malo ne bi bilo, da podam zgolj en sam primer. Potem pa je tu tudi dialog, pri katerem vsi sodelujemo in drug drugega potiskamo naprej. Pomembno je izražati kritiko in spodbudo ter s tem razvijati glasbeno smer. Če se ne bi medsebojno spodbujali k temu, bi glasba gotovo bila bolj enolična in precej manj melodična. Z Jako se na ta način odlično dopolnjujeva. Ko enemu zmanjka zamisli, na pomoč priskoči drugi, pri tem pa se spodbujava, da vsakič narediva nekaj, česar v ostalih pesmih še ni bilo ali kar celo ni standard za starošolski death metal.
 
DEJAN: Kako ste se torej našli? Ste kolegi od prej?
ANDREJ: Seveda, postava se pozna že dolgo časa. Delimo si glasbeni okus in spomine s koncertov, čeprav sem se z Matjažem iz preteklosti poznal le jaz. Z Jako in Miho se je ujel v trenutku, itak pa smo vsi nori na metal in hard rock glasbo iz 70. in 80. let, tako da je skupni jezik gotovo pripomogel. Band je nastal povsem spontano, saj sva z Jako oba dolgo časa želela igrati skupaj in sva enkrat v pogovoru omenila, da bi lahko naredila death metal band. Misli niti ni blo treba obuditi drugič, saj sva načrte začela kovati kar na mestu.
 
DEJAN: Rok Lukavečki se je lani poslovil, zamenjal pa ga je Matjaž Winkler. Koliko je bil slednji vpleten v produkcijo vašega prvenca Eldritch Anatomy?
ANDREJ: Matjaž je bandu dal končno ritmično podobo, saj je pri nastanku bobnarskih delov prepuščen samemu sebi. Obstoječe pesmi se je naučil in jih nato spremenil in nadgradil, kot je to ustrezalo njemu, ostalo pa je spisal sam, nakar smo stvari do konca prekalili na vajah in na odru. Bil je vpleten tudi pri sami produkciji. Ko so moja ušesa bila že utrujena od miksa in je vse zvenelo isto, je dajal predloge glede zvoka, vrstnega reda pesmi in gotovo še kakšnih malenkosti.
 
DEJAN: Album Eldritch Anatomy vsebuje tudi pesmi z demo izdaje Entranced by Decay. Katere in zakaj?
ANDREJ: Na album sta prišla Hunted in Ghoul Presence. Hunted je pesem, za katero sem od njenega nastanka čutil, da je naša uvodna salva, medtem ko Ghoul Presence vedno dobro deluje v živo. Nismo želeli vključiti vseh pesmi, ker bi se mi zdelo ceneno, če bi pol albuma bilo dostopno na predhodni izdaji.
DEJAN: Katere povezave pa še vidiš in čutiš med tema dvema izdajama?
ANDREJ: Tematsko se je band precej razvil od prve izdaje, tako da je to tudi eden izmed razlogov, zakaj nismo vključili vseh starih pesmi na prvenec. Sredica banda, torej pristop h glasbi in besedilom, bo sicer vedno ostala nespremenjena, kar pa ne izključuje razvoja. Tako da je omenjeni pristop v osnovi isti kot na demotu, le prekalili smo ga. Nekatere zamisli so bile že prisotne takrat, vmes pa smo se jih začeli bolj jasno zavedati, npr. dejstvo, da so naše pesmi bile pisane z namenom, da so spevne. Sprva je bilo to podzavestno, po demotu je to postala tema pogovorov v bandu, sedaj je to del naše skupne zavesti – naša glasba je tu za ljudi. S tem ne mislim, da sklepamo kakršne koli ustvarjalne kompromise, da bi si kupovali simpatije in lezli v rit, niti slučajno, vendar menim, da sta black in death metal v svoji izvorni obliki bila hkrati spevna in agresivna, podobno kot je to bilo prej v klasičnem heavy metalu. Menim, da se ta misel odseva že na demotu, na albumu pa še toliko bolj. Metal ima danes pogosto previsoke vstopne kriterije in v undergroundu včasih dobivam vtis, da se glasbeniki malodane trudijo odvračati poslušalce, kar ni mentaliteta, s katero sem odraščal sam. Pri nas je dobrodošel vsak, vsi smo na isti strani.
DEJAN: Sicer si pa prej omenil pesem Hunted. To ste izbrali za predstavitev v naši še vedno relativno sveži rubriki Iz zakulisja. Razlog za njen izbor smo predstavili takrat, na tem mestu pa me zanima, kako se ti je zdelo snemanje. Je vse potekalo po pričakovanjih? Se je kje kaj zapletalo?
ANDREJ: Žigo seveda dobro poznam iz studia, tudi o Sašinih fotografskih sposobnostih ni bilo dvoma, tako da o zapletih ne morem govoriti. Je pa za nas že klasika, da smo v času med koncerti na vseh možnih koncih, tako da je bilo treba opremo po koncertu prejšnji dan vrniti v vadnico in vso tehniko sestaviti po kosih, preden smo lahko začeli igrati. Takšnega kaosa smo že precej navajeni.


DEJAN: In kako se ti sicer zdi ta način predstavitve? Kje vidiš prednosti ali slabosti?
ANDREJ: Mislim, da ni slabo imeti vpogled v to, kako bandi vadijo, saj to poslušalce približa bandu. Čim manj barier med bandom in fani je vedno dobra stvar.
DEJAN: Ta video ste posneli kot trojica in z drugim bobnarjem. Vskočil je Grega Cestnik. Samo za ta posnetek ali bo dejansko ostal vaš live bobnar?
ANDREJ: Grega je vskočil, ko smo se pripravljali za festival Death Coast na Danskem. Koncert je mojstrsko izpeljal, tudi sama pot z njim je bila prijetna. Človek ima ubijalski smisel za humor, oster je kot britev. Seveda se je na bobnarski stolček vrnil Matjaž, ki je ritmična hrbtenica tega banda, tako da bodo vse pesmi s prvenca lahko zaživele z njim tudi na odrih.
DEJAN: Saj res, kako je bilo na Danskem? Kaj te je tam najbolj pozitivno presenetilo?
ANDREJ: Precej drugače je, kot sem vajen na naših koncih. Podobno kot v nemško govorečih deželah je tam kultura okoli ekstremnega metala bolj srčna. Ljudje bandom, ki še vedno prodirajo, radi dajo priložnost, zato nas je število obiskovalcev na koncertu prijetno presenetilo. Tudi odnos do nastopajočih je nekaj posebnega. Ljudje na festivalu so poznali našo glasbo, izmenjali smo spomine na koncerte skozi leta in razpredali o najljubših ploščah ... Pokazali so veliko mero odprtosti, zanimanja in predvsem gostoljubja, tako da smo se počutili res dobrodošlo.
DEJAN: S kakšnim setom ste se tam predstavili?
ANDREJ: Odigrali smo večino albuma. Priredbe in ostalo eksotiko hranimo za jesen in dalje!
DEJAN: Pa je obstajal kakšen poseben razlog, da Matjaž ni mogel z vami na Dansko?
ANDREJ: Delo mu žal ni omogočalo tega, zato je izpustil tudi nekaj koncertov v okolici pred tem. Naj omenim, da nam je pred Grego pomagal Aleš Kozelj, ki se je pesmi odlično naučil le v nekaj dneh pred prvim nastopom.
DEJAN: Super, da se vam je tako izšlo.
 
DEJAN: Vrniva se neposredno h glasbi. Po kom oziroma katerih bandih se zgleduješ pri pisanju glasbe?
ANDREJ: Pri samem pisanju se redkokdaj oprem na obstoječo glasbo. Je pa sama ideja za bandom navdihnjena s strani ekstremnega metala konkretno iz osemdesetih let, naj bo to death, black ali thrash metal. Veliko mi pomenijo skandinavski bandi, kot so Nihilist ali Entombed, Bathory, Dissection in Grotesque. Seveda ne gre mimo Sodom, Kreator, Destruction in Celtic Frost ali Hellhammer. Menim, da mora band na odru pritegniti občinstvo, zato se v živo še najbolj zgledujemo po energiji, ki so jo imeli klasični metal bandi tipa Venom, Motörhead, Judas Priest ali celo Mötley Crüe. Nihče noče gledati banda, ki bi raje bil doma za televizijo, v živo mora biti nivo energije visok tako na odru kot tudi pod njim.
 
DEJAN: Ko sva ravno pri energiji v živo … Kdaj bo uradna predstavitev albuma?
ANDREJ: Plošča uradno izide 2. septembra, kmalu zatem pa njen izid obeležimo še koncertno. Več o tem sledi na spletu v prihodnjih tednih. (v začetku septembra je prišlo v tej zvezi do spremembe in zasedba je morala prestaviti datum izida prvenca na 7. oktober, op. a.)
 
DEJAN: Sprva ste bili kar koncertno aktivni, v zadnjih mesecih pa vas ni več dosti na slovenskih koncertnih odrih. Ste zadržani zaradi prihajajočega albuma?
ANDREJ: Tako nekako. Nastop na omenjenem festivalu Death Coast je bil vrhunec pred izidom plošče, potem bo čas za predstavitev plošče v živo tako v Sloveniji kot v tujini. (sredi septembra smo zvedeli, da je release party načrtovan za 6. oktober v družbi Dickless Tracy in Black Camo, op. a.)
 
DEJAN: Kako pa ste pristali pri danski založbi Emanzipation Productions?
ANDREJ: Opazil sem, da nekateri bandi, ki jih tudi sam spremljam in poslušam, pri njih izdajajo albume. Odločil sem se jim pisati, Entranced by Decay jim je bil všeč, tako da smo zelo kmalu zatem začeli s sodelovanjem.
 
DEJAN: Album bo izšel tudi v fizični obliki. V katerih formatih in zakaj?
ANDREJ: Na vinilu in CD-ju. Takšna glasba živi na fizičnih medijih. Razlogov za to je nešteto, a velja, da privrženci death in black metala od medija pogosto terjajo več, kot lahko ponudi splet. Velik format naslovnice, visoko kakovost zvoka ... V ta namen je tu vinilka oziroma CD za tiste, ki jim to bolj ustreza. Pesmi so na plošči razvrščene tako, da se smiselno razdelijo na dve zaključeni celoti, torej strani LP-jke. Za prave vinil freake smo poskrbeli tudi tako, da ima plošča drugačen mastering od digitalnih formatov, tako da gre resnično za posebno izkušnjo.
 
DEJAN: Pa ni lažje, če izdaš album samo digitalno?
ANDREJ: Lažje je gotovo, a linija najmanjšega odpora nikakor ni naš namen. Seveda bo album dostopen tudi na spletu za vsakogar, ki mu to ustreza, a naš cilj ni ponuditi »komaj zadosti«, ampak delovati na nivoju bandov, ki nas navdihujejo, in tako studijsko kot na odru ponuditi nekaj več od glavnine izvajalcev v metalu.
 
DEJAN: Kaj še dodatno načrtujete promocijsko v naslednjih mesecih?
ANDREJ: Poleg omenjenega izida videospota preko Decibela načrtujemo tudi izid celotne plošče na še eni spletni platformi, ki nam je vsebinsko precej blizu. Več novic o tem v kratkem, v prihodnjih mesecih pa bo gotovo prišel čas, ko lahko obelodanimo naše koncertne načrte za tujino v naslednjem letu.
 
DEJAN: Sva kaj izpustila?
ANDREJ: Menim, da sva dobro zajela bistvo. Kdor želi prednaročiti ploščo oziroma jo po izidu kupiti, lahko to stori preko našega Bandcampa ali kar direktno preko Instagrama ali Facebooka. Ne se bati stopiti z nami v kontakt, pod odrom ne grizemo, samo na njemu!

SORODNE VSEBINE:
9. 9. 2022Ensanguinate - Eldritch Anatomy / Recenzije
ZADNJE OBJAVE
Intervju
13. 10. 2022
Noctiferia
Intervju
29. 9. 2022
Ensanguinate
Intervju
16. 9. 2022
Eruption
Intervju
11. 7. 2022
The Dead Daisies, Whitesnake, Dio, Lion, Hurricane, House of Lords, Bad Moon Rising, Revolution Saints
Intervju
8. 4. 2022
Marko Soršak – Soki
Intervju
28. 2. 2022
MeduzaleM
Intervju
14. 2. 2022
Melechesh
Intervju
11. 2. 2022
Snovalci slovenske metal scene: Tomaž Purkart
KONCERTI & FESTIVALI
1. 12. 2022
KoD: Maskardh, Sovrag, Okl's FruitLoops
Orto Bar, Ljubljana
1. 12. 2022
Holy Mother, Zaria
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
2. 12. 2022
Straightline, Jegulja, Vulvarine
Menza Pri Koritu, Metelkova, Ljubljana
3. 12. 2022
Nile, Krisiun, In Element, Wrath Of The Nebula
Orto Bar, Ljubljana
4. 12. 2022
Nightwish, Amorphis, Turmion Kätilöt
Stadthalle, Dunaj, Avstrija
5. 12. 2022
Heilung, Eivør, Lili Refrain
L56, Ljubljana