Na današnji dan
1987
Death Angel izdajo debitantski album The Ultra-Violence, ko ima bobnar Andy Galeon komaj 14 let
NAGRADNE IGRE
Traja do: 18. 4. 2021
PARTNERJI
Oddaja z metal muziko
Specialisti za Metal!
Letni koncertni cikel

RECENZIJE

2. 2. 2021
Ashine - Force of Nature
samozaložba, 2020

Ashine so melodična death metal zasedba s Ptuja. Z zasedbo sem se srečal pred malo več kot polovico desetletja, ko sem smel recenzirati njen prvi studijski izdelek, in sicer samonaslovljen EP. Če se še spomnite tega izdelka ali če ste celo njegov lastnik, potem veste, da so Ashine že nekdaj zastavili svoji glasbi široke okvirje. In to se ni spremenilo do konca lanskega leta, ko je band končno uspel poviti svoj dolgometražni prvenec z imenom Force of Nature.

Če v naslovu prepoznate namige o silni Moči narave, ste s tem prepoznali bandove namene, toda silna ni samo Moč narave. Sila močne so bile tudi bandova želja, potrpežljivost in vztrajnost, ki so pomagale pri tem, da danes lahko poslušamo Force of Nature. Narava melodičnega death metala aktualnega izdelka se je sicer spremenila, a ne nujno na slabše. Ponovno je vse odvisno od okusov. Ashine še zmeraj zvenijo sodobno, o kakšnem posebnem poudarku na klasičnem death metalu pri njih še zmeraj ni govora. Celostno gledano je ta sicer postal bolj udaren in se zaznavno pomaknil stran od metalcore linij, ki pa so še zmeraj prisotne, a v dosti manjši meri, le kot začimba. Podobno kot zametki blackmetalskih melodij, ki skupaj s prvimi služijo doseganju ustreznega učinka znotraj že predstavljenega žanra.

Da se je band razvil v mojih ušesih najmočneje dokazujejo kitarske solaže, ki podeljujejo glasbi na Force of Nature določeno mero zrelosti in predstavljajo dobrodošlo protiutež mladostniško navdahnjenim metalcore udarcem. A ravno omenjene kitarske solaže še zdaleč niso glavna prodajna točka recenziranega albuma. Njegov največji adut so za moj okus privlačne in zapomljive melodije, ki se na trenutke že skorajda dotikajo tehničnega death metala, v glavnem pa nas z raznolikimi aranžmaji in v srednjem tempu peljejo skozi »monolog manifestacije narave, ki nebogljenemu človeku razlaga svoje zakone«. (vir: intervju z Ashine)

Kot ste torej zdaj že lahko ugotovili, Moč narave ne vsebuje balad, o kakršnih sem pisal med opisovanjem EP-ja Ashine, vseeno pa ne manjka počasnejših in umirjenih melodij, med katerimi se najde tudi zven akustične kitare. Slogu in času primerno pa je tudi vokalna izvedba raznoliko pestra. Le če bi želel dlakocepiti bi rekel, da bi kakšnemu komadu več pristala dodatna uporaba obeh kitar. Sicer pa bi morali Ashine z albumom, ki je nastal v letu, ko je narava dejansko pokazala svojo neulovljivo premoč nad človekom, zadovoljiti precej raznolike okuse.

SORODNE VSEBINE:
18. 1. 2021Ashine / Intervju
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
22. 4. 2021
While She Sleeps - Sleeps Society
Recenzija
21. 4. 2021
Batushka - Carju Niebiesnyj (EP)
Recenzija
20. 4. 2021
Incarceration - Empiricism
Recenzija
19. 4. 2021
Mork - Katedralen
Recenzija
14. 4. 2021
Moonspell - Hermitage
Recenzija
12. 4. 2021
Smrt - Sado Masochistic Ritual Temple
Recenzija
8. 4. 2021
Taake / Helheim - Henholdsvis (split)
Recenzija
7. 4. 2021
Havukruunu - Uinuos Syömein Sota
KONCERTI & FESTIVALI
26. 4. 2021
ODPOVEDANO! Wolfheart, Mors Principium Est, BRHG, Atlas
Orto Bar, Ljubljana
29. 4. 2021
STREAM: Emptiness
Le Botanique
29. 4. 2021
SWR Barroselas Metalfest 23
Barroselas, Portugalska
30. 4. 2021
Netherlands Deathfest 2021
Eindhoven, Nizozemska
30. 4. 2021
ODPOVEDANO! A Cure for Happiness Open Air Festival 2021
Pruh, Svečina
13. 5. 2021
Dark Troll Festival 2020
Grad Bornstedt, Bornstedt, Nemčija