Vzeto iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika:
fetiš -a m (e): 2. knjiž. za posameznika ali skupino nedotakljiva, slepo oboževana, priznana stvar.
Ali: sto ljudi, sto-in-še-nekaj fetišev. Tisti, ki tripate na enoriffne black metal komade praviloma epske dolžine, le opomin: Stigma: På Kant Med Livet vsebuje eno boljših takšnih skladb.
Norveški black metalci Koldbrann z izdajo tega EP-ja, skupno gledano, niso naredili kakšne posebne revolucije. Ali sploh. EP ponuja triindvajset minut old-school black metal bolezni, gnusa in drugih form tovrstne estetike. Otvoritvena skladba Opium Fields Forever (parodija/povezava na The Beatles komad Strawberry Fields Forever? – ne morem se upreti pozitivnemu odgovoru) je dober primer delujočega in čutečega black metala. Vsi elementi padejo skupaj v celovito podobo, ki je dovršena in zaključena, a žal na tej kratki izdaji skladba deluje preveč izolirano. Dvojica krajših skladb, ki sledita, je po svoje zanimivejša. Koldbrann razvijejo neko glasbeno temo oziroma lik, ki pa jo/ga potem ne uporabijo več. Ogromno drugih skupin bi določene riffe, ki pri Koldbrann trajajo približno deset sekund, uporabilo kot vodilne in ponavljajoče se riffe posameznih skladb. A če se sliši eksperimentalno: ni. Daleč od tega. To je zgolj 'fuck off' odnos na glasbeni/strukturni ravni.
Avmaktens Isolat predstavlja vrhunec albuma. Tudi brez fetišističnega odnosa do tovrstnih enoriffnih struktur skladba organsko predstavlja vrh te izdaje. Blast beati, dvoakordni riff, psihadelični zvoki v ozadju in kitarski solo. Nato ... konec. Sedem minut mine, še preden se zavem in čeprav vem, da je moj um bil nekje ... nikakor ne morem izraziti kje. Po ponovnem poslušanju ista zgodba. Ekstaza in transcendentalno poseganje sta tej mojstrovini v vodilo in obenem njena forma. Kako naj človek opiše nekaj, kar je tako odzemljeno? Niti ne bom več poizkušal.
Za zaključek EP-ja imamo tu še Bestial Lust, Bathory priredbo, ki je zanimiva popestritev in interpretacija, a pod črto nič posebnega, čeprav je zanimivo, kako duh Bathory po več kot dvajsetih letih še vedno deluje živo.
Skratka: poznavalci Koldbrann tako ali tako že poznate to izdajo, ostalim, ki pa si iz takšnih ali drugačnih razlogov želite kvalitetnega old-school black metala in/ali monotone strukture Avmaktens Isolat, pa lahko ta EP več kot le toplo priporočam.

Davorin