»Ideja je prišla spontano, ko sem svojemu 3-letnemu sinu doma predvajal in igral star slovenski heavy metal in mu je bila zelo všeč skladba Na Noge od YUNK. Mislil sem sicer, da ostali člani ne bodo podprli ideje, bilo pa je ravno obratno, saj se je vsem zdelo super, da bomo obudili stare skladbe. Nekatere izmed njih veljajo za hard n' heavy klasike, nekatere pa so že nekoliko pozabljene.« (Vir: intervju za Paranoid)

Ko pomislim, da Metalsteel naslednje leto praznujejo 25 let delovanja, mi enostavno zastane dih in v glavi se začnejo odvijati prizori iz polpretekle zgodovine skozi moje potovanje po raznoliki in razgibani, vsekakor pa že zelo dolgi poti metala. Vendar moram priznati, da je moja pot že zelo hitro zavila v nekoliko Sloveniji bolj oddaljeno smer in sem šele v poznejših letih začel odkrivati čare hard n' heavy zvokov naše preljube države na sončni strani Alp. In ker je moje znanje na tem področju zelo okrnjeno, medtem ko vedoželjnost nikoli ni bila vprašljiva, je najnovejši plošček iz hiše Metalsteel prišel kot naročen.



Kot že verjetno veste, so se fantje in dekle tokrat lotili zanimivega in pohvale vrednega projekta, in sicer predelave starih klasik slovenske hard n’ heavy scene osemdesetih in devetdesetih, ki so jim v svojem duhu vlili novo podobo. Spomenik je plošček, ki kot že samo ime pove, predstavlja poklon legendam in tvorcem rock in metal scene, brez katerih tega, kar imamo danes, verjetno ne bi imeli. Tako preprosto je. Bandi, kot so Pomaranča, Divji Kojoti, Sarcasm in mnogi drugi, so se v nekem drugem času lotili nečesa, kar takrat enostavno ni bilo tako samoumevno oziroma družbeno najbolj sprejemljivo, vendar je že takrat v sebi nosilo sporočilo, ki je in bo nagovorilo tiste, ki bodo znali poslušati.



Kako se bolje pokloniti tem pionirjem takratnega časa kot z albumom, ki v njihovo čast mlajšim oziroma nevednim predstavi trnovo pot skozi polpreteklo zgodovino slovenskega metala? To je Metalsteel z albumom Spomenik več kot uspelo, in sicer tudi s tem, da so k sodelovanju povabili tako nekdanje člane bandov, katerih komade so predelali, kot tudi druge glasbenike, in s tem kompozicije popestrili ter konceptu vlili posebno noto. Tako vsakršno dolgovezenje in seciranje teh posameznih komadov tukaj v mojih očeh nima smisla, ker nosi vsak komad ploščka v sebi svojo zgodbo, ki jo mora poslušalec odkriti sam, in se kot v dobrih starih časih z dušo in srcem vanjo poglobiti. Namerno tudi ne bom omenil, za katere komade oziroma goste gre, saj bo za nekatere to še dodaten motiv, da bodo album vzeli v roke in mu namenili pravšnjo mero pozornosti. S tem ne želim prekriti moje nevednosti, ampak enostavno želim vsakemu poslušalcu ploščka omogočiti najbolj pristen in globok vpogled v nekaj, na kar smo nekateri mogoče pozabili, česar osem priredb bolje ne bi moglo uresničiti.



Edini avtorski komad na ploščku je zadnji z naslovom Spomenik. Ta je glasbeno klasično metalsteelovski z udarnimi riffi, poleg tega z jasnim sporočilom, v katerem se Metalsteel še enkrat poklonijo vsem predhodnikom, ki so omogočili, da ti sploh obstajajo in da v Sloveniji sploh imamo tako močno sceno, kot jo imamo. In ta je močna, zato vsem bralkam in bralcem, ki jih je moja tokratna recenzija nagovorila, polagam na dušo, da prisluhnite novemu ploščku Spomenik in se 28. aprila odpravite v Orto Bar, kjer se bodo Metalsteel z gosti ob izidu albuma poklonili slovenski metal sceni.

... Kovali jeklo za železno so zaveso,
Predano upirali se sivim oblastem.
To so ljudje, ki verjeli so v svobodo,
Zapisano na Spomenik je njihovo ime!