Kralji švedskega progresivnega metala Pain Of Salvation so tokrat izdali nekoliko drugačen album. Postregli so nam z unplugged koncertom, odigranim maja 2003 v domačem mestu Eskilstuna. Pogled na track listo da misliti, da gre pri tem za večinoma nove skladbe, vendar niso odigrali ničesar, kar ne bi izšlo na njihovih prejšnjih albumih.
12:5 je razdeljen na tri poglavja, Genesis, Genesister in Genesinister, z izjemo srednjega pa so naslovi skladb označeni z zaporednimi številkami. Daniel Gildenlöw je material prearanžiral, preuredil akustičnim instrumentom, vseeno pa se da kmalu ugotoviti, za katere skladbe dejansko gre. Nekatere se od originalov zelo malo razlikujejo, nekatere bolj, vse pa tudi niso odigrane v celoti. Intenzivnost, ki je prisotna na studijskih albumih s tem praktično ni nič manjša, ostale njihove značilnosti, močne emocije, preprosta interpretacija zahtevnega materiala, odlična tehnična izvedba, čudovite harmonije pa so prav tako prisotne v enaki meri. Predvsem magične harmonije med klavirjem in kitarami in povrhu vsega še magičen vokal, podprt z večglasnimi back vokali, prevzamejo poslušalca že od vsega začetka.
Vendar 12:5 ni nikakršen best of album, v celoti je izpuščen One Hour By The Concrete album, v glavnem pa so na 12:5 vključili baladne skladbe. Daniel jih je odlično razporedil in s postopnim stopnjevanjem so vzdušje na koncu po Ashes v divjem jammu pripeljali do vrha. Pred tem vmesni vrhunec predstavlja fantastična izvedba Undertow. Ne glede na izvrsten unplugged album pa fani že nestrpno pričakujejo novega studijskega Be.

Matjaž