Finski black metal zasedbi Sargeist smo se na našem portalu že večkrat posvetili z recenzijo, četudi je od zadnje preteklo že več kot enajst let. V tem času smo izpustili celovečerec Unbound in nekaj krajših izdaj, kar pomeni, da je bila zadnja recenzentska beseda namenjena bandovemu četrtemu dolgometražcu Feeding the Crawling Shadows iz leta 2014. Če ste hitro računali, potem že veste, da je album Flame Within Flame šesti po vrsti.

Ta prinaša devet pesmi, zapakiranih v 42 minut zloveščega black metala v starošolski maniri. Sem s tem povedal že vse? Ne povsem, a zagotovo zelo veliko, za neljubitelje black metala pa vsekakor dovolj. Ljubitelje črne kovine pa bo verjetno še zanimalo, kako ta starošolski izdelek zveni. Zvok ni spoliran, kar štejem kot pozitivno odločitev, hkrati pa ni garažno umazan, tako da se poslušalec ne muči z neprepoznavnim hrupom. Vsa glasbila so na svojem mestu, so prepoznavna, hkrati pa zvenijo dovolj zlobno, da je proizvedena tista hladna black metal atmosfera.

Druga okoliščina, ki veseli, je ta, da so Shatraug & co. proizvedli kar nekaj nalezljivih komadov. Določeni komadi, sploh recimo prva dva, An Eternal Dream Beyond the Accursed Portent in naslovni, se že po nekaj poslušanjih usedejo v dolgotrajni spomin. Potemtakem ni treba praskati globoko, da človek pride do bistva, kar pa se proti koncu albuma nekoliko maščuje, kajti zadeve se znotraj albuma oziroma znotraj žanra začnejo ponavljati. Kakšen riff so si Sargeist torej izposodili pri samih sebi, kakšnega pa kje drugje. Kje točno, je težko reči, a recimo v komadu Juravit Sanguine, ki ima sicer dokaj velik hit potencial, slišim marsikateri drug novodobni black metal band, ki skozi black metal podoživlja stare čase.

Če Flame Within Flame ne bi bil izdelek iz hiše Sargeist, izdelek banda, ki ga spremljam že več let, temu verjetno ne bi posvečal dosti pozornosti. Tako pa … Sargeist so pokazali, da še obvladajo obrt, k njenemu razvoju pa (znova ali kot vedno) niso prispevali nič.