Tik ob koncu lanskega leta je sveže pečena death metal zasedba Sign of the Devil iz Postojne izdala debitantski EP z naslovom Destructive Cataclysm. Ta tudi vsebuje single oziroma komad I See Faces, s katerim je zasedba konec aprila lani prvič opozorila nase, toda odmev opozorila ni bil ravno močan, če sodim izključno po lastni informiranosti. A nič hudega, na koncu smo se našli.
Zasedba, katere polovica članov igra tudi pri Smrt, je torej kot debitantski izdelek izbrala polvečerec. Osebno se mi zdi odločitev četverice pravilna, saj je na ta način poslušalec hitreje seznanjen z glasbo banda, s katerim se srečuje prvič. In tako imamo na ploščku Destructive Cataclysm pet komadov, ki v povprečju dosegajo dolžino povprečnega death metal komada, medtem ko pogled na posamične komade govori drugačno zgodbo.

Na eni strani imamo centralno, skoraj osem minut dolgo pesem A Touch Less Death, na drugi strani pa vse ostale komade, ki v povprečju merijo tri minute. Do določene mere bi lahko trdil, da se povprečnost pri minutaži odraža tudi pri glasbi. Uvodni Narcoleptic Vultures ponudi srednje hiter (tehnični) death metal, ki predela nekaj solidnih, a že slišanih idej. Z že omenjenim I See Faces si zasedba z vidika tehničnosti že upa malo več in ponudi všečno solažo, ki nas pripravi na jazzy obarvan progresivni ekskurz pri A Touch Less Death, preden ta zavije v bolj čustvene vode v slogu Death in njihovega slovitega albuma Symbolic.

Menim, da bandu v nadaljevanju ne uspe prekositi tega nadvse nepričakovanega vrhunca. Seveda preostala komada nikakor nista slaba, gresta v uho, delujeta prepričljivo, tako s tehničnega kot tudi z vidika nalezljivosti, a vseeno jima nekaj manjka. Catastrophic Dismemberment mi zveni nekoliko preveč znano, z Reaching Insanity pa band morda stopi preveč na zavoro in mu vzame dinamiko. Sicer je komad en sam »headbanging« moment, a v primerjavi z opisanim vrhuncem ni več v njegovem kontekstu.

Pod črto se mi vseeno zdi, da so Sign of the Devil uspeli ponuditi kakovosten primerek tehničnega/progresivnega death metala, ki vsebuje dovolj nalezljivosti, da mu bo v živo uspelo razviti ustrezen učinek.