Na današnji dan
2015
Kanadski death metalci Tales of the Tomb debitirajo z EP-jem Volume One: Morpras
NAGRADNE IGRE
Traja do: 20. 11. 2022
PARTNERJI
Oddaja z metal muziko
Specialisti za Metal!
Letni koncertni cikel

RECENZIJE

12. 1. 2022
Sign of the Devil - Destructive Cataclysm (EP)
samozaložba, 2021

Tik ob koncu lanskega leta je sveže pečena death metal zasedba Sign of the Devil iz Postojne izdala debitantski EP z naslovom Destructive Cataclysm. Ta tudi vsebuje single oziroma komad I See Faces, s katerim je zasedba konec aprila lani prvič opozorila nase, toda odmev opozorila ni bil ravno močan, če sodim izključno po lastni informiranosti. A nič hudega, na koncu smo se našli.
Zasedba, katere polovica članov igra tudi pri Smrt, je torej kot debitantski izdelek izbrala polvečerec. Osebno se mi zdi odločitev četverice pravilna, saj je na ta način poslušalec hitreje seznanjen z glasbo banda, s katerim se srečuje prvič. In tako imamo na ploščku Destructive Cataclysm pet komadov, ki v povprečju dosegajo dolžino povprečnega death metal komada, medtem ko pogled na posamične komade govori drugačno zgodbo.

Na eni strani imamo centralno, skoraj osem minut dolgo pesem A Touch Less Death, na drugi strani pa vse ostale komade, ki v povprečju merijo tri minute. Do določene mere bi lahko trdil, da se povprečnost pri minutaži odraža tudi pri glasbi. Uvodni Narcoleptic Vultures ponudi srednje hiter (tehnični) death metal, ki predela nekaj solidnih, a že slišanih idej. Z že omenjenim I See Faces si zasedba z vidika tehničnosti že upa malo več in ponudi všečno solažo, ki nas pripravi na jazzy obarvan progresivni ekskurz pri A Touch Less Death, preden ta zavije v bolj čustvene vode v slogu Death in njihovega slovitega albuma Symbolic.

Menim, da bandu v nadaljevanju ne uspe prekositi tega nadvse nepričakovanega vrhunca. Seveda preostala komada nikakor nista slaba, gresta v uho, delujeta prepričljivo, tako s tehničnega kot tudi z vidika nalezljivosti, a vseeno jima nekaj manjka. Catastrophic Dismemberment mi zveni nekoliko preveč znano, z Reaching Insanity pa band morda stopi preveč na zavoro in mu vzame dinamiko. Sicer je komad en sam »headbanging« moment, a v primerjavi z opisanim vrhuncem ni več v njegovem kontekstu.

Pod črto se mi vseeno zdi, da so Sign of the Devil uspeli ponuditi kakovosten primerek tehničnega/progresivnega death metala, ki vsebuje dovolj nalezljivosti, da mu bo v živo uspelo razviti ustrezen učinek.

SORODNE VSEBINE:
22. 11. 2022Ulfhednar / Sign of the Devil / Reportaže
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
24. 11. 2022
Exhumed - To the Dead
Recenzija
23. 11. 2022
Hei’an - imago
Recenzija
18. 11. 2022
Cronica - Ukony
Recenzija
16. 11. 2022
Buss - Aroused
Recenzija
11. 11. 2022
Iz Ropotarnice: Saturnus - Paradise Belongs to You
Recenzija
9. 11. 2022
Hangar 55 - Asylum
Recenzija
8. 11. 2022
Kampfar - Til klovers takt
Recenzija
7. 11. 2022
Inflected - The Abode Of The Damned
KONCERTI & FESTIVALI
1. 12. 2022
KoD: Maskardh, Dethrone the Corrupted, Okl's FruitLoops
Orto Bar, Ljubljana
1. 12. 2022
Holy Mother, Zaria
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
2. 12. 2022
Straightline, Jegulja, Vulvarine
Menza Pri Koritu, Metelkova, Ljubljana
3. 12. 2022
Nile, Krisiun, In Element, Wrath Of The Nebula
Orto Bar, Ljubljana
4. 12. 2022
Nightwish, Amorphis, Turmion Kätilöt
Stadthalle, Dunaj, Avstrija
5. 12. 2022
Heilung, Eivør, Lili Refrain
L56, Ljubljana