Susperia zaradi začetkov in bivšega Dimmu Borgir bobnarja Tjodalva mnogi še povezujejo z norveškimi simfoničnimi metal prvaki, vendar Susperia danes z njimi nimajo skupnega prav ničesar več. Izgleda tudi, da so po začetnih eksperimentiranjih in iskanju identitete sedaj le našli svoj prostor, v katerem se počutijo najbolj domače in ki ga je nakazoval že zadnji album Unlimited – melodično obarvani thrash metal.
Čeprav ima Cut From Stone določene podobnosti tako z ameriško kot nemško thrash metal šolo, se Susperia ne želijo preveč zgledovati ne po eni, ne po drugi in tako ostajajo zasedba, ki goji nekaj svojega. Cut From Stone je kompakten album enajstih skladb, kjer vsaka nosi svojo lastno podobo. Od klasičnih thrash metal zasedb se razlikujejo po tem, da večji poudarek namenjajo melodiji in da je v nekaterih skladbah močno prisoten tudi heavy metal faktor. Tudi v skladbe, ki na prvi pogled delujejo kot čista thrasherija (More, Brother) vključijo nekaj groove pasaž in spevnih refrenov, v katerih frontman Athera deluje kot nekakšna mešanica Testament in Disturbed. A vokalno Susperia ne sodijo med najmočnejše bande, Atheri manjka karizma in unikatnost največjih thrash metal vokalistov (a daleč od tega, da ne bi bil dober). Med slabše strani albuma sodi produkcija, ki skladbam vzame nekaj potrebne agresivnosti in ostrine, ki jo vnašajo predvsem riffi. Pozitivna pa je predvsem raznolikost skladb, med najbolj privlačne pa poleg prej omenjenih sodijo še rahlo progresivna v stilu Eidolon – Life Deprived, baladno epska Distant Memory in naslovna, ki sodi med najtrše na albumu.
Za fane zgodnjih Susperia je poslušanje pred nakupom vsekakor dobrodošlo, za fane melodičnega thrash metala pa tudi – zelo verjetno, da bo to nekaj zanje.

Matjaž