Preden se je zaradi korone začelo čakanje na nov plošček, je bil Etienne von Chelleri v letu 2020 zelo produktiven, kar se tiče njegovega atmosferičnega black metal projekta Teufel. Tako zgleda seznam Teuflovih objav za tisto leto:
 
Teufel (EP)
Temni Grad Smrti (EP)
Naj te Vrag Pocitra (EP)
 
V začetku letošnjega leta pa se je zgornjemu seznamu pridružil prvi celovečerec, ki s petimi komadi prinaša vsega skupaj nekaj manj kot 40 minut že omenjenega ambientalnega black metala. Osebno sem sicer razočaran, ker Etienne ni sledil bolj agresivni strani svojega ustvarjanja, ki jo je predstavil z uvodnim ter hkrati naslovnim komadom EP-ja Naj te vrag pocitra. A če se odmaknem od povsem osebnih preferenc in gledam na aktualni izdelek s kolikor se le da objektivne razdalje, Mračne Nočne Pripovedke kljub vsemu ponujajo kar pričakovano in poznano nadaljevanje imenovanega predhodnega EP-ja. Etienne je na recenziranem ploščku stopnjeval hipnotično vzdušje, kar pomeni, da je po eni strani komade močneje upočasnil, po drugi strani pa jih je razvlekel na epske dolžine tudi preko enajstih minut.

Počasno in težko metalsko vzdušje po eni strani spominja na stanovskega kolega Urfaust, ki že od nekdaj stavi na počasen, a nalezljiv black metal, po drugi strani pa počasen, globok in razumljiv vokal omogoča vlačenje vzporednic s starimi vižami iz hiše Laibach, če bi tem odvzeli kitarski/instrumentalni del in ga nadomestili z avantgardnimi industrijskimi noise elementi.
Hipnotično-ritualno vzdušje se tako ustvari že takoj s prvim komadom Sova Kliče Smrt, se nadaljuje s komadom Smrt na Kozolcu in doseže vrhunec z najdaljšim Noč Prihaja, s katerim se tudi prekine, saj se album zaključi v dungeon synth maniri komada Trije Ledeni Moži. S tem zaključkom Etienne naveže vezi z burzumovsko atmosferiko okoli albuma Dauði Baldrs, ki se podobno kot zaključek na Naj te Vrag Pocitra poigrava s kovinskimi zvoki. Pripravite se torej na intenzivno, a že poznano hipnotičnost, ki jo po zaslugi Teufel lahko konzumiramo tudi v slovenščini.