Prepričan sem, da nisem edini, ki se je takoj spomnil na Darkthrone, ko se je ob takšni ali drugačni priložnosti spotaknil ob italijanske Whiskey Ritual. Razlog je na dlani – imenska podobnost med Whisky Funeral, komadom iz hiše Darkthrone, ki je bil leta 2006 izdan na albumu The Cult Is Alive, in Whiskey Ritual, peteroglavo zasedbo iz Parme, ki se je rodila leta 2008. In komur glasba sodobnih Darkthrone ni tuja, ta že tudi sluti, kaj lahko pričakuje od Italijanov, ki se povsod na spletu predstavljajo kot black'n'roll zasedba. Podobnost med starimi mački z Norveške in zelenci iz Italije pa ni omejena zgolj na besedno raven in zvrst, temveč se v glasbi Whiskey Ritual dejansko najdejo tudi riffi, ki spominjajo na njihova vzornika z mrzlega severa. A da ne bom preveč krivičen oziroma površen, moram še dodati, da se na drugem albumu očitnih ljubiteljev opojnih substanc najdejo tudi občasne podobnosti z drugim velikanom black'n'roll scene z Norveške, in sicer Satyricon, poleg njih pa pogosteje v ušesih odmevajo Kvelertak in Sarke, ki so očitno prav tako vplivali na nastajanje Narconomicona (morda tudi na prvenec In Goat We Trust, a tega ne morem trditi zagotovo, saj albuma ne poznam).
Toda Narconomicon ni samo skupek pobranih riffov naštetih bandov, album ima namreč tudi močno lastno identiteto. Ta se prične pri naslovih pesmi in besedilih, ki se kot rdeča nit vlečejo skozi celoten album, posvečeni pa so izključno elementom, ki klišejsko opisujejo tipično podobo rock zvezde: alkoholu, mamilom, kurbam in hudiču. Torej čistokrvni black'n'roll tako na glasbeni kot tudi idejni ravni, ki jo Whiskey Ritual očitno vedno močneje razvijajo, medtem ko ji večina bandov, ki se trudijo za drugačen imidž, sploh ne posveča dosti pozornosti. Kdor potemtakem nima težav s prebavljanjem orisane tematike, tega tudi ne bodo motili vzkliki, kot na primer »Can you count, suckers? I say, the future is ours… if you can count! […] Can you dig it?« (iz filma The Warriors (1979)), ki albumu podelijo neko prav posebno vzdušje. Zagotovo eden izmed najbolj zanimivih bandov iz Italije, ki so kadar koli križali mojo pot.