Inferno Metal Festival 2022, 3. dan

Na Inferno Metal Festivalu 2022 so 3. dan nastopili:
 
Rockefeller:
16.30 Dark Fortress
18.00 Asphyx
19.30 Vreid
21.15 Marduk
23.30 Mayhem
 
John Dee:
17.15 Gnida
18.45 Xenoblight
20.30 Valkyrja
22.30 Tulus
 
Dark Fortress na Inferno Metal Festivalu 2022
Dark Fortress so nemška black metal zasedba, ki je bila sprva zapisana melodičnemu black metalu, ki je deloma spominjal na norveške velikane Dimmu Borgir, nato pa je začela delati progresivnejšo glasbo. Povsem razumljivo je bil potemtakem v ospredju nastopa aktualni album Spectres from the Old World, ki pa me ni preveč nagovoril. Čakal sem na kakšen starejši komad, kakršen je naslovni albuma Ylem ali Baphomet s še starejšega albuma Eidolon. Celostno gledano je bil nastop Dark Fortress privlačen, vrgel me je kakšnih deset let nazaj, ko sem zasedbi še aktivno sledil, hkrati pa mi jo je prikazal v novi luči, ki za moj okus sicer nekoliko šibkeje sveti, a z vidika razvoja scene povsem sodi v kontekst.
 
Gnida na Inferno Metal Festivalu 2022
Gnida so poljska brutal death metal/grindcore zasedba. Je treba povedati še kaj več? V bistvu je treba oziroma se splača, zaradi česar sem vesel, da sem bil toliko radoveden, da me je na tisto soboto radovednost gnala ponovno v klet. Za razliko od številnih drugih grindcore bandov se Gnida ne omejujejo zgolj na pig scream in polka ritme. Rezultat njihovega ustvarjanja, ki v 12 letih obstoja obsega vse skupaj tri EP-je, so brutalni in kratki komadi, ki pa povsem v slogu žanra ne izkazujejo pretirane raznolikosti. Toda v tej zvrsti je tudi nihče ne pogreša. Zato: kar smo iskali in pričakovali, smo tudi dobili.
 
Asphyx na Inferno Metal Festivalu 2022
Asphyx so staroste evropske oziroma svetovne death metal scene. So zasedbe, pri kateri se vse vrti okoli Martina van Drunena, ki je poslednji ustanovni član banda, možakar, ki je starostno bliže 60. rojstnemu dnevu kot abrahamu, a po drugi strani na odru ne izkazuje nobenega kondicijskega primanjkljaja. Kot izkušeni frontman tudi ve, kako navdušiti oziroma ustrezno nagovoriti publiko, ki je ravno ob njihovem nastopu na ta večer prvič uprizorila mosh pit. Zasedba pa ne vztraja samo na odru, temveč je dejavna tudi v studiu, kjer je lani povila svoj deseti album z naslovom Necroceros, s katerega smo seveda slišali kar nekaj komadov, med zadnjimi celo naslovnega, kar priča o tem, da je album pomemben tako bandu kot tudi njegovim sledilcem. Ekskurzija skozi večinski del diskografije zasedbe nas je popeljala na njene same začetke z albumoma The Rack in Last One on Earth, preko Deathhammer in Incoming Death do že omenjenega lanskega ploščka. Najbolj sem na svoj račun prišel ob koncu bandovega nastopa s predstavitvijo komada Last One on Earth, toda tudi celostno gledano je bil nastop Asphyx izkušnja, ki jo želi človek čim prej ponoviti.
 
Vreid na Inferno Metal Festivalu 2022
Norveška melodična black metal zasedba Vreid je bila največje presenečenje festivala. Zasedba je začela svoj nastop z velikim pokom – dobesedno. Končno si je ena zasedba upala izkoristiti celotni potencial dvorane, pri tem imam v mislih izredno visok strop nad odrom, tako da nam je konkretno zakurila pod nogami. No, vsaj tistim, ki smo bili zgoraj na balkonu. Po že omenjenem poku, ki je »prebudil« slehernega obiskovalca, je skozi celoten nastop bruhal ogenj v sprednjem delu odra, kar je poskrbelo za prepotrebno vizualno podporo nastopu. Medtem ko je glavnina bandov do tedaj stavila le na back drope in podobne zastave, so torej Vreid podžgali še z ognjem, ne samo z glasbo. Največ svoje minutaže je četverica iz Sogndala, kjer govorijo takšno norveščino, da je niti prebivalci Osla ne razumejo, zaradi česar so potekali bandovi nagovori v angleščini, posvetila aktualnemu albumu Wild North West, s katerim je tako otvorila kot tudi zaključila nastop. Za začetek je bil izbran več kot primeren naslovni komad, za zaključek pa epska mojstrovina Into the Mountains, do katere so vodili sicer v glavnem novejši komadi, starejši Pitch Black in dve priredbi. Z The Spiritlord so se glasbeniki poklonili svojemu predhodnemu bandu Windir, z drugo priredbo pa so častili rojstvo rokenrola. In kateri komad naj bi to bil? Paint it Black od Rolling Stones, seveda!
 
Marduk na Inferno Metal Festivalu 2022
Po vroči izkušnji z Vreid je sledila hladna z Marduk. Švedi so z leti v mojih očeh in ušesih postali vedno boljši, tako studijsko kot tudi v živo, zaradi česar se tako enega kot drugega stika z njima vedno bolj veselim. Naj zato že kar na tem mestu povem, da nas bo kvartet ponovno obiskal, in sicer prihaja 8. junija v Ljubljano v družbi Doodswens, Infernal Hate in Skaphos. In kaj lahko pričakujete? Načeloma isto kot vedno, kar je zagotovo dobro slišati, če se tega ne morete nasititi. Sicer moram priznati, da sem pogrešal komada The Blond Beast in Afrika, a so Švedi vsaj z naslovnim komadom posvetili malo pozornosti odličnemu albumu Frontschwein, kar je predstavljajo mali obliž na relativno veliko rano. Malo večji obliž so predstavljali komadi, kot so Materialized in Stone, The Sun Has Failed, standardni Wolves, Those of the Unlight in The Funeral Seemed to Be Endless, medtem ko sta tudi najnovejša Werwolf in Viktoria z aktualnega albuma risala nasmeške na obrazu in povzročala hude mosh pite. Še več tega, prosim!
 
Tulus na Inferno Metal Festivalu 2022
Po Ved Buens Ende sem dočakal nastop še enega banda, za katerega si nikoli nisem mislil, da ga bom ujel v živo. Gre za kultno norveško zasedbo Tulus, ki so jo leta 1993 ustanovili Sarke (Khold, Sarke, ex-Old Man's Child), Blodstrup (Khold) in bivši basist Gottskalk (Vestige of Virtue, ex-Funeral, ex-Minas, ex-Old Man's Child). Slednjega je leta 2008 nadomestil Crowbel, ki je prišel iz Khold, vse skupaj pa priča o tem, kako močno so vse tri zasedbe med seboj povezane. A kljub močno povezavi ima vsaka od njih tudi močan lasten jaz, o čemer nas je trojica iz Osla tudi z lahkoto prepričala. Pri tem je največjo vlogo odigral aktualni album Old Old Death iz leta 2020, nič manj prepričljivi pa niso bili komadi s prvih treh albumov: Samlerens kammer, Tjern, Varg, Draug, Mysterion in zaključni Menneskefar. Za konec pa samo še: če bi Lemmy igral black metal, bi pri Tulus igral bas kitaro!
 
Mayhem na Inferno Metal Festivalu 2022
Številni obiskovalci festivala z majicami od Mayhem so nakazovali, zaradi koga so prišli v Rockefellerja. Kultna black metal zasedba, ki je posredno odgovorna za to, da je black metal postal tako zelo velik izvozni izdelek Norveške, se je v začetku aprila vrnila z obsežne turneje po ZDA, v Oslu pa je začela z novo, ki jo pripelje 9. maja med drugim v družbi Mortiis v avstrijski Gradec. In čeprav je vmes minila cela koronakriza, Mayhem nekako še vedno praznujejo izid albuma Daemon. V živo to pomeni, da smo deležni enakega programa v treh dejanjih, kot smo mu bili priča nazadnje na Dunaju. V prvem dejanju zasedba odigra novejše komade, med katerimi za moj okus izstopajo My Death in Symbols of Bloodswords. V drugem delu sledi čaščenje albuma De Mysteriis Dom Sathanas, enega izmed največjih black metal izdelkov vseh časov, na koncu pa še skok na sam začetek zasedbe, ki se vrti okoli EP-ja Deathcrush. Kdor si do takrat ni ničesar zlomil, dobi v zadnjih mosh pitih večera za to veliko priložnosti.