Metalsteel / Classified

Medvode 2003 ... pardon 2023. Dvajset let je že, odkar je izšla prva plata Metalsteel, meni pa se zdi, kot da je bilo to včeraj. Ajde no, prejšnji mesec. Marsikateri slovenski band bi si za dvajset let igranja, osem studijskih in en koncertni album privoščil ogromno medijsko kampanjo, lezel ven iz vsakega Lidlovega kataloga in si nasplošno oblizoval okrogline pod moškim ponosom. Metalsteel niso tak band. Svojo obletnico so praznovali skorajda skromno, tam, kjer se počutijo najbolje – v zavetju domačega medvoškega Jedra, kjer so še enkrat dokazali, da jim v povesti slovenskega heavy metala enostavno ni para. Ampak gremo lepo po vrsti.

Jedro je bilo ob 20.30 že lepo napolnjeno, koncert pa po uradnih podatkih razprodan. Do sekunde točno, ob 21.00, so oder zatresli ponovno obujeni medvoški thrasherji Classified. Sprva kot trio, nato pa se jim je pridružil nov član, vokalist Franc Stritar (bivši Hangar 55), sredi koncerta pa še nekdanji (in morda aktualni?) kitarist Blaž Orehek. Classified še vedno žgejo thrash, ki med sabo zelo lepo meša vplive tako ameriške kot tudi nemške šole. Fantje so v letih premora nabirali izkušnje v različnih glasbenih zvrsteh, kar se močno pozna pri tehnični izpiljenosti samega nastopa. Hitro, natančno, udarno – kot se za thrash tudi spodobi. Vsekakor pa novo dimenzijo doda »Frenk«, tako s svojim nezamenljivim vokalom kot tudi z odlično odrsko prezenco. »Frenk« se je na vsak način trudil prebuditi dokaj medlo medvoško občinstvo, kar mu je do konca koncerta tudi uspelo. Classified so nam predstavili svoj železni repertoar od prvega dema do prvenca, upamo pa, da ta koncert ni bil muha enodnevnica. Dobrodošli nazaj!

Po nekajminutni pripravi odra, ki je vključevala tudi nov stenski rekvizit, tj. Metalsteel zmaja (prvo izmed presenečenj s strani publike za skupino), so Metalsteel udarili na oder. Setlista tokratnega koncerta je bila posebna, saj so iz naftalina potegnili svoje najstarejše skladbe. Začelo se je z najstniško himno Darkrca, za katero so pred dvajsetimi leti posneli celo videospot. Sledil je The Curse of Love z drugega albuma Taste the Sin, katerega polnoletnost se je prav tako praznovala na tem koncertu. Nato pa skok v sedanjost s skladbo Spomenik, ki je zaokrožila triptih praznovanj. Spomenik je namreč na dan koncerta dobil svojo vinilno izdajo. S tem je koncert prešel v del, kjer so sodelovali gostje. Najprej Aleš Pelhan v izjemni izvedbi Pomarančine klasike Uniformiranci, nato pa je Franci Tominšek odpel Action, klasiko svoje matične zasedbe Mary Rose, ki jo najdemo tudi na plošči Spomenik. Metalsteel in Requiem so pred 20 leti ogromno sodelovali. Marko Slokar je skupini pomagal pri njihovih prvih korakih v svetu avtorske glasbe in posvetilo skupini Requiem je prišlo v obliki skladbe Križarji, ki jo je ponovno fenomenalno odpel baskitarist Matej Sušnik.

Nato pa reunion prvotne zasedbe. Na oder je skočil Aleks Škofljanec in mu s svojo značilno odrsko prezenco ponovno zavladal tako kot pred 20 leti. V venčku skladb s prvih dveh albumov je posebej izstopala fantastična balada Topla je smrt, ki jo je z glasnim petjem pospremila čisto cela dvorana. Trenutek, ki zares dvigne dlake po vsem telesu, tako publiki kot tudi zasedbi na odru.

Se spomnite nastopa Iced Earth na Metaldays pred nekaj leti, ko je na odru navduševal malček s Hrvaške? Nečemu podobnemu smo bili priča tudi v Medvodah, ko se je skupini na odru pridružil 10-letni Svit, malček popolnoma metalskega imidža, in skupaj z Aleksom več kot suvereno odpel klasiko Novi svet.

Po krajšem premoru z bobnarskim solo vložkom Daše Trampuš smo se predali noči strasti, kjer so za seksi intermezzo poskrbele plesalke skupine Glam Squad Burlesque. Še preden smo se nagledali ženskih oblin, pa je punce zamenjal neponovljivi Jan Leščanec. Ta je s skoraj pozabljeno mash klasiko Moram naprej, ki vsekakor predstavlja enega vrhuncev plošče Spomenik, poskrbel za naslednjega izmed koncertnih vrhuncev. Jan je na odru v svoji tipični preži ostal tudi za izvedbo Metalsteel skladbe The End of the World, ki se lahko v taki preobleki postavi ob bok vsaki skladbi Iron Maiden, posneti po letu 2003.

Še en premor, nato pa zaključek koncerta in končna norija s še eno nepozabno klasiko zasedbe, od letos polnoletno Heavy Metal is Our Religion. Publika skače, nori, med občinstvom pa zavihrajo z Metalsteel logotipom ozaljšane zastave občine Medvode. 1215 ni kar tako! Če je kdo mislil, da je konec, se je motil, saj se je skupina vrgla v še eno galopirajočo klasiko This is Your Revelation, nakar se je koncert zares zaključil. Koncert ja, ne pa odrsko dogajanje, saj so feni skupini pripravili še eno presenečenje: veliko torto z logotipom skupine in slikami zasedbe iz preteklih 20 let. Okusno torto je band delil seveda s publiko in poleg duše nahranil še telo (njam!).

Fenomenalen večer. Skupina, ki v svoji skromnosti skriva nebrzdano ljubezen do glasbe, je s svojo špuro v 20 letih dokazala, da je tudi v Sloveniji možna heavy metal kontinuiteta. In to kljub skorajda popolni ignoranci mainstream medijev, ki so tudi to spoštovanja vredno obletnico skorajda popolnoma ignorirali. Ampak heavy metalu to pravzaprav ni pomembno. Kot roža iz asfalta lahko cveti v vsakih razmerah. Hvala, Metalsteel, in še na naslednjih 20 let!