Tole reportažo bi začel malce drugače, in sicer s pozivom: vrnimo nazaj tiskane vstopnice. Zakaj s tem pozivom, ki mi ga seveda ni panike izreči, saj v življenju nisem organiziral koncerta in se sploh ne zavedam, kakšni stroški nastanejo s tem (tiskanjem vstopnic, kaj šele organizacijo koncerta)? Ker so za tale trojni thrash napad, ki ga predstavljam v naslednjih vrsticah, natisnili vstopnice. Natisnjene vstopnice so zakon!

A tudi brez natisnjenih vstopnic bi bil dogodek, o katerem teče beseda, zakon. Namreč, v petek, 21. februarja 2025, smo bili v Gromki na Metelkovi priča dvojni »izid-zabavi« (kako premeten prevod besedne zveze »release party«) – albuma sta povili zasedbi Moshead in Black Camo, ker pa so kot predskupina nastopili tudi primorski thrasherji DTN, je le logično, da je bil dogodek poimenovan tudi kot trojni thrash napad.

In trojni thrash napad se je torej pričel z domačo zasedbo DTN, ki sem jo zamudil, ko je lani (v zadnjem trenutku!) odprla Metal Piknik v Novi Gorici, a sem ji uspel prisluhniti, ko je nedavno razturila v Kinu Šiška v sklopu Špil Lige. Pred tem mi je že na ušesa prišla kakšna beseda enega od goriških metalcev, da gre za dober band, zelo energičen, zelo obetaven, ki ima tudi lepo število živih sledilcev (torej, tistih, ki dejansko pridejo na koncert, ne zgolj tistih, ki všečkajo objave DTN). Zakaj vse to omenjam? Ker sem bil glede njihovega nastopa v Gromki res »nahajpan« in nisem bil edini, saj so imeli mladeniči, ki so začeli žgati okrog 21.15, pod odrom lepo število ljudi. In »hajp« je bil upravičen! Super je bilo, da se je v Gromki nabralo toliko folka in da je šlo večinoma za obraze, ki jih ne poznam. Poznam namreč veliko starejših metal bojevnikov in bojevnic, tako da je trditev, da sem videl samo neznane obraze (ali pa raje večinoma neznane obraze), dobra stvar – scena živi, na mladini svet stoji. In prihodnost je naenkrat svetla.

DTN so odžgali zelo dober set. Energija z odra se je prelivala v publiko, publika pa je energijo vračala. »With a vengeance«, bi rekli Američani! Starejši občani smo občasno jamrali nad nevzgojeno mladino, ki ti stopi na prste ali pa ti z moshanjem polije kakšno kapljico ljube alkoholne pijače, ampak vse to je OK. DTN so odpičili torej, kot se spodobi – njihov precej bolj nemško kot pa ameriško obarvani thrash je brezkompromisen, surov, dinamičen in divji. Vidi se, da band prihaja iz krajev, kjer so barve thrasha že dlje časa branili Lintver, Woli Wo, Black Reaper (preden so se death metalizirali) in drugi. Tu ni zajebancije – samo čisti thrash! Kjer sem stal, se je najbolje slišalo basa in bobnov, tako da so v mojih ušesih v tem oziru precej spominjali na Sodom, a v njihovi glasbi je slišati tudi kakšne Kreator, zgodnje Exodus, Vio-Lence, Darkness ipd. Vsekakor so pustili močan vtis in takoj postavili visoke standarde, kar se nadaljevanja moshanja pod odrom in metaliziranja na odru tiče. V ušesih je najbolj ostal komad Apocalypse, veliko pohvalo pa si zaslužijo še zaradi dejstva, da so odigrali cover od prekmurske kultne metal zasedbe Železobeton. What the actual fuck? Za-kon!

Setlista DTN: I'll Lead the Way, DTN, Race with Time, Apocalypse, BIC Lighter, Slaughter, Burn, Shit (cover Železobeton).

Za DTN so oder zasedli Black Camo, ki so nedolgo nazaj navdušili s prvencem The Cult of Black Camo in so petkov večer izkoristili za uradni izid plate. Domači band, ki po mojem mnenju skupaj z Ensanguinate in Within Destruction vodi v svetu Instagramovih objav, je seveda pokazal, da seveda ni močan le na Instagramu. Fantje so močni tudi na odru, čeprav jih lahko pogosto vidite tudi pod odrom na različnih koncertih, kjer najpogosteje poženejo mosh pit. In vsi ti moshpiti, ki so jih fantje na raznih koncertih nesebično delili z drugimi, so se jim v petek povrnili večkratno! Če se vam zdi, da je studijski prvenec odlično ujel njihovo »live« energijo, je potem večer v Gromki pokazal, kako band prenese energijo studijskega ploščka nazaj na oder. Če me spomin ne vara, so odigrali celotni prvenec, pri čemer so seveda dali še vizualno noto čupanja (in to kar z dvema mulletoma – ekstra metal točke!), norenja in brutaliziranja. Black Camo so spet dokazali, da so sila, s katero ni vredno zobati češenj in ki živi ter diha za oder. Ujemite jih, kjer koli je to možno.

Setlista Black Camo: Intro, The Cult of Black Camo, Drunk Highway, War, Trn Trn, Reborn, Today's Crisis, Life Is a Bitch, Emotional Cycle.

Glavni band večera je bil seveda kvartet Moshead, ki je predstavil drugi album We Were Led Astray, ki je izšel v samozaložbi nekaj dni prej (tako kot v slučaju Black Camo). Z izjemo pesmi Light of Attraction so odigrali album v celoti, pri čemer so ponudili popolnoma vse, tudi vmesne intre ipd. Tudi v živo so Moshead pokazali, kakšen premik se je zgodil od prvega albuma ali pa sploh od leta 2011, ko smo ob njihovih prvih nastopih dobili občutek, da gre za nekakšen Metallicin klon. Njihov progresivno tehnični thrash, ki se po ritmih in riffih ter vokalnih linijah napaja iz podobnih ustvarjalnih vod kot Nevermore, Machine Head, celo Decapitated (sploh, če dodaš blast beat!) in Lamb Of God, je tako na plati kot v živo več kot poslušljiv. Že ob poslušanju albuma je bilo vprašanje, kako jim uspe na prvi posluh tako bogato in kompleksno metal zadevo narediti tako zlahka zapomnljivo in poslušljivo, ko pa smo jih videli v živo v Gromki, ni bilo nič drugače. Res so mojstri! Sploh pa je dobro videti band, ki z ogromnimi nasmehi na obrazih članov pelje publiko skozi svoj novi album, hkrati pa se ves čas napaja od divje energije publike pod odrom. To je res bil večer norenja! Niti najmanj čudno ni, da je Gregor Lavtar, vodja zasedbe, ki je – kot je priznal med nastopom – še dan prej klical jelene, če se tako izrazimo, pred nastopom v Gromki pa je še isti večer užival čare migrene, vsak prosti trenutek izrazil za iskreno hvaležnost mulcem ter drugim starim prdcem in prdkinjam v publiki. Za piko na i smo dobili še vrhunski cover Sepulturine pesmi Arise, nato pa smo se lahko prepustili prežvečenim plesnim hitom DJ Šećera, ki je pokazal, da marsikateri metalec ali metalka lahko nori tako na metal bande kot denimo na Ricka Astleyja.

Setlista Moshead: Trial, Beast, Storyteller, Stuck No More, Retribution, Senile Dance, Mecca, Wonderful Reality, Arise (cover Sepultura).