Paganfest 2010 (1.3.2010)

Po več kot enem letu smo ljubitelji poganskega folk metala končno dočakali zdaj že dobro znan in uveljavljen festival, ki nosi ime Paganfest. V Grazu so nam tudi tokrat postregli z velikimi imeni kot so Eluveitie, Finntroll in Varg ter nas prijetno presenetili z bandoma, ki jih osebno še nisem zasledil na večjih odrih tega dela Evrope. Na odru Paganfesta smo namreč lahko uživali v nastopu ruskega kultnega banda Arkona ter opazovali predstavitev dveh avstrijskih glasbenikov z njunim black/ambiental/folk metal projektom, ki nosi ime Dornenreich. Tokrat se je koncert odvijal na drugi lokaciji, Seifenfabrik. To je vsaj v meni porajalo dobršno mero skepticizma. Prvotna lokacija (Orpheum) zdaj predstavlja že pravi sinonim za kvaliteto Zgornje Koroške, ki sama po sebi skorajda zagotavlja perfekcijo zvoka in odlično vzdušje. No, tokrat je bilo prizorišče koncerta v nekdanji tovarni mila, nekje na obrobju mesta. Prizorišče v dobršni meri spominja na kompleksa kot sta mariborska Pekarna ali ljubljanska Metelkova, vendar seveda na urejen in moderniziran način. Presenetila pa me je notranjost same koncertne dvorane, saj spominja na tiste epske, nordijske kraljeve dvorane, v katerih so vikinški kralji pili medico in delili plen z roparskih pohodov s svojim ljudstvom. Notranjost za ta dogodek ne bi mogla biti primernejša. Zvok pa lahko ocenim oziroma opišem samo z enim stavkom: to pač ni Orpheum.
S svojimi krvavimi telesnimi poslikavami in vikinškimi oklepi so prvi na oder stopili bavarski »die-hard-viking« black metalci Varg. Band se v svoji petletni zgodovini ponaša s štirimi izdajami. Najnovejša, drugi studijski album Blutaar, je nastal pod okriljem založniškega giganta Nuclear Blast. Za svet te zvrsti glasbe so Varg dokaj nov band, ki pa si z veliko hitrostjo utira pot med slavne. O tem pričata polna zasedenost z nastopi za celo naslednje leto in pol ter neverjetno bučen in pozitiven odziv občinstva, ki je naglas vzklikalo epske fraze njihovih besedil.
Za Varg sta v spremstvu session bobnarja na oder stopila »masterminda« black/ambiental/folk metal projekta imenovanega Dornenreich, kar naj bi v prevodu pomenilo »Kraljestvo trnja«. Nazorno so svoje ime poskusili nekako osmisliti s kovinskimi trni, pritrjenimi na bobnarski set. Kljub temu, da je bila njihova glasba v neki meri predstavljena kot »folk«, se je izkazala za bolj »arti-ambiental«, kar vidno ni bilo pogodu občinstvu, ki je počasi, a vztrajno zapuščalo dvorano tekom koncerta. Na slab in nezapolnjen zvok je dodatno vplivalo še dejstvo, da so »epsko« vzdušje poskusili pričarati le s kitaro, violino, bobni in vokalom.
Po krajšem premoru, nekaj besedah in nekaj požirkih piva, smo z velikim zanimanjem opazovali nastop ruskega pagan folk metal banda Arkona. Band sem do sedaj poznal le s posnetkov na internetu, pri katerih človek sprva občuti rahlo nelagodje ob dejstvu, da so vsa besedila v ruščini. Kar pa po določenem času poslušanja njihove glasbe in opazovanja imidža banda preraste v spoznanje, kako unikaten in zanimiv je v resnici. Vsa ta leta, od eksplozije folk metala, smo bili vajeni in smo še vajeni poslušati le keltske viže, ki so večinoma v domeni nordijcev. Arkona v ta prostor nedvomno vnaša svežino. Še posebno me je navdušila karizma, ki so jo izžarevali. Tako je lahko človek ob krikih in poskokih pevke, oblečene v belo kožo stepskega volka, prav začutil mogočnost, neusmiljenost in prostranost domovine naših severnih bratrancev. Odličen nastop je seveda nagradila evforična publika. Skratka, fenomenalno.
Naslednji so na oder stopili že vsem dobro znani Eluveitie. Z odlično setlisto, energičnim in hkrati izpiljenim nastopom so spet poskrbeli za pravi spektakel. Na moje začudenje so se za popestritev dogajanja poslužili za to zvrst nenavadnega načina manipulacije publike. Ob neprestanem spodbujanju k »circle pitu«, je publika na pevčev ukaz izvedla tudi »wall of death«. Na koncu so te veščine, značilne bolj za moderni metalcore, izpadle prav fenomenalno tudi v tem okolju.
Vzdušje se je na to le še stopnjevalo, ko so večer okronali vedno odlični Finntroll. Ob nekaj komadih z najnovejšega albuma so nam na moje veliko osebno zadovoljstvo postregli tudi z dobršno mero starih hitov kot so Trollhammaren, Jaktens Tid in Nattfodd, predstavnicam ženskega spola pa tudi z golimi, »izrezljanimi« oprsji in bujnimi lasišči zvezdniške vrste. Circle pit se skorajda ni hotel ustaviti, niti med nagovori občinstva. Tako lahko Paganfest, kljub višji ceni vstopnice in astronomskih cenah merchandisea, ocenim kot velik uspeh.

Gorazd Ledinek