REPORTAŽE

11. 6. 2024

Pomaranča / Metalsteel

Kino Šiška, Ljubljana / 6. 6. 2024

Pomaranča in Metalsteel. Dve skupini, ki sta vsaka v svojem obdobju močno zaznamovali slovensko heavy metal sceno. Skupini popolnoma različnih generacij, ki pa sta si kljub temu v zadnjih dveh desetletjih in pol velikokrat delili oder, pri čemer so v veliki večini primerov manj znani mladci s koncertno energijo povozili slovenske metal očake. Vendar je bila situacija to pot nekoliko drugačna. Pomaranča, več let po zadnjem nastopu v Laškem, z močno prevetreno »all-star« postavo, je napovedovala drugačno izkušnjo. Koncert je bil razprodan dolgo vnaprej, promocija pa takšna, da bi se lahko iz nje učili številni slovenski organizatorji. Časopisni članki, jumbo plakati, vse je vzbudilo zanimanje, ki je rezultiralo v polnem Kinu Šiška. Način same promocije in nekatere izjave so sicer dvigovale obrvi in zavihale kak nos, a očitno dosegle namen. In tistega četrtka ob 20.30 je šlo zares.

Metalsteel so se od prve sekunde razdivjali po odru kot pobesnela nevihta. Beni, Rok, Matej in Daša so verjetno najbolj uigrana metal ekipa na naših tleh, po stotinah koncertov jim odrski triki pač niso več tuji. Po osmih studijskih albumih in eni live plošči imajo dovolj materiala, da bi odigrali koncert tipa »an evening with…«, a so se zaradi omejene minutaže tokrat osredotočili na svoje največje hite in tako zgledno opravili vlogo ogrevalnega banda. Novi svet, Spomenik in This is Your Revelation so dodobra zasidrani v ušesih slovenskih heavy metal navdušencev vsaj dveh generacij, ki sta band v prvih vrstah navdušeno vzpodbujali, medtem ko so se pretežno ogolele glave številnih obiskovalcev častitljivega emša še držale nekoliko v ozadju. Metalsteel so imeli odličen zvok, vendar pa so jim precej prirezali moč ozvočenja, čez prst bi rekel, da je bila glasnost nekje na 80 odstotkih tiste, ki smo je bili deležni pri nosilcih večera.

V zadnjih letih smo navajeni, da pri Metalsteel vokale prevzemata tudi Rok in Matej in tako je bilo tudi to pot, ko je z vokalno izvedbo kultne balade Topla je smrt blestel predvsem slednji. Odličen zvok, odlična uigranost in odlična odrska igra so poskrbeli, da je koncert Metalsteel spet minil, kot bi mignil, in že je bila tu himna Heavy Metal is Our Religion, ki jo Rok zaključi z bičanjem svoje kitare in tako naznani, da je zadeva končana. Verjetno se ponavljam, a Metalsteel mi vsakič zvenijo bolje. Čas bi bil, da dobijo občo prepoznavnost, kakršno si zaslužijo; v povesti slovenskega heavy metala so namreč pustili mnogo večji pečat kot številne (samo)oklicane legende.

Prišel je čas za nosilce večera. Odkrito povem, da me je skrbelo, kako bo zadeva izpadla. Slediti takšnemu nastopu, kakršnega so pripravili Metalsteel, bi mi namreč zašibilo kolena. A Pomaranča, edicija 2024, se niso ustrašili. Zidovi Marshallov, dvignjena bobnarska baterija, stranske animacije in dimni stebri so takoj dali vtis pravega heavy metal spektakla, band pa je na oder pridrvel ob zvokih nesmrtnega Madbringerja, naslovne pesmi druge plošče, ki pa je bila tokrat odigrana precej počasneje, kot smo to navajeni. Presenečenje številka ena: Pomaranča ima dva kitarista! Legendarnemu očetu banda Miju Popoviču je kitarsko podporo nudil odlični Primorec Edi Žorž (ex-Keller, ex-Shutdown), ki se je sicer kalil tudi v odličnem primorskem Pomaranča tribute bandu Madbringer.

Sledil je poklon plošči Takoj se dava dol s komadi Poljub odprtih ust in Ne verjemi očem, nato pa skok k starim klasikam Mora, Šminka in Smrkljica. Dvorana je bila v ekstazi, številni so se v trenutku prestavili 40 let nazaj v čas, ko je Pomaranča začenjala s heavy metalom na tem področju. Presenetljivo so Pomaranča aktivirali tudi Mitjo Petroviča, klaviaturista, ki je bil del postave v devetdesetih, tokrat pa je ponudil podporo originalnemu Tomažu Žontarju. Treba je namreč povedati nekaj; mladi in stari del zasedbe so na svojih nivojih. Medtem ko so bobnar Matjaž Winkler Winko, baskitarist Tilen Hudrap, pevec Matic Nareks in prej omenjeni kitarist Žorž zadevo peljali popolnoma brezhibno, sta originalna člana Mijo in klaviaturist Tomaž Žontar večkrat zvenela površno in nekoliko utrujeno, pravzaprav sta na trenutke spomnila na bledo verzijo skupine, ki smo jo gledali skozi prvo desetletje tega tisočletja. Vendar to nikakor ni zmotilo vsesplošnega metalskega rajanja, ko je publika doživljala metaforične (?) orgazme ob klasikah Moli, Takoj se dava dol in Do neba iz pekla.

Sledilo je presenečenje, »nov« komad Vse pesmi kličejo za njo, sicer pesem starejšega datuma, ki pa ni doživela objave in je bila tokrat prvič izvedena na odru. Pa še ena klasika, izjemna Your Eyes Call Me Back to Tokyo, oda neizvedeni japonski turneji zasedbe v osemdesetih, obenem tudi prvi štikl Pomaranče, ki sem ga slišal sam. Izjemni release, udarni Got to Be in psihedelična Goba zla, pa je bilo rednega dela koncerta konec. Sledil je dodatek z nesmrtnim Soldatom in nato še vedno aktualno Uniformiranci, kjer sta se skupini na odru pridružila tudi dva bivša vokalista, prvotni Zlatko Magdalenič in Boris Krmac, žal samo kot slika, brez testa glasilk, koncert pa se je zaključil s predvajanjem posnetka fantastične klasike Let the Child Be Born, komada, ki verjetno še danes predstavlja vokalni mejnik slovenskega heavy metala. O pogrešanju kultnih klasik Mleko z noži, Krvave čipke in Naredil je rock'n'roll bomo pa kdaj drugič …

Lep večer. Nostalgičen, a obenem reprezentativen za najvišjo raven slovenskega heavy metala. Mlajša generacija ima v svojih rokah izjemno znanje in tehnično podkovanost, a renome, kultni status štejeta še več. Pomaranča stoji na razpotju: z imenom in trenutno postavo si verjetno lahko tlakuje lepo kariero tudi zunaj slovenskih meja, predvsem na področju bivše Juge in na kakem festivalu tipa »keep it true«. Lahko pa tudi počasi izzveni, kot se je to zgodilo z nekaj zadnjimi poskusi obujanja legendarne znamke. Metal je od osemdesetih naredil ogromen preskok in odrsko polovičarstvo vsaj na tej strani Atlantika ni tolerirano. Vsekakor pa nam ostaja lep spomin na noč dobrega heavy metala »made in Slovenia«, ki bo baje zabeležena tudi na fizičnem nosilcu zvoka. Upam, da res.

Fotogalerija
Ogled fotogalerije
SORODNE VSEBINE:
14. 6. 2013Saxon / AC Angry / Metalsteel / Reportaže
17. 7. 2006Heavy Metal Night 2006 / Reportaže
ZADNJE OBJAVE
Reportaža
12. 6. 2024
Tool / Night Verses
Reportaža
11. 6. 2024
Cvinger / Marax
Reportaža
11. 6. 2024
Pomaranča / Metalsteel
Reportaža
10. 6. 2024
Corey Taylor – Europe 2024
Reportaža
6. 6. 2024
Pokalica: Jegulja in Britof
Reportaža
5. 6. 2024
Metallica – No Repeat Weekend, 2. dan
Reportaža
4. 6. 2024
Metallica – No Repeat Weekend, 1. dan
Reportaža
30. 5. 2024
Steelfest Open Air 2024, 3. dan
KONCERTI & FESTIVALI
13. 6. 2024
Igorrr, Sanguisugabogg
Kino Šiška, Ljubljana
13. 6. 2024
Avenged Sevenfold
Firenze Rocks
16. 6. 2024
Body Count
ŠRC Šalata, Zagreb, Hrvaška
21. 6. 2024
Tolminator Warmup Show: Brujeria, Smedja in Smetke
Menza pri Koritu, Ljubljana
21. 6. 2024
Heretic Feast 2024
Boogaloo, Zagreb, Hrvaška
23. 6. 2024
AC/DC
Ernst-Happel-Stadion, Dunaj, Avstrija