Eruption so thrash metal zasedba, ki je sestavni del slovenske metal scene že skoraj 20 let, natančneje od leta 2004. V tem času je skupina razumljivo doživela kar nekaj kadrovskih sprememb, kljub vsem tem spremembam pa nikoli ni produkcijsko nazadovala. Eruption so v tem času zmeraj bili redni gostje slovenskih koncertnih odrov, hkrati pa so vključno z aktualnim ploščkom poskrbeli za obogatitev slovenske metal diskografije s štirimi dolgometražci in celo enim live albumom. Zaradi aktualnosti sva se s Klemnom, glavno gonilno silo banda, največ pogovarjala o aktualnem albumu Tellurian Rupture, tok pogovora pa naju je pri tem ponesel še dodatno v zelo različne smeri.
DEJAN: Zdravo! Kako si?
KLEMEN: Živjo, Dejan. Dobro sem, hvala. Upam, da ti tudi.
DEJAN: Tudi, hvala.
DEJAN: Eruption boste čez dve leti praznovali 20 let obstoja. Vem, da sem v tej zvezi hiter, pa vseeno mi dovoli dvoje. Najprej bi vam rad čestital za vztrajnost, poleg tega pa me zanima, če ste tudi že sami kaj razmišljali o obletnici.
KLEMEN: Uf, ne… O tem dejansko nismo še čisto nič razmišljali. Obletnica nastanka banda ni ravno nek dosežek, ki bi ga imel pogosto v mislih. Ampak morda pa res kaj naredimo, če si že podal idejo.
DEJAN: No, se strinjam, da ni ravno nek dosežek, da človek ustanovi band. Jaz tega sicer še nisem naredil, tako da se v tej zvezi vseeno ne smem preveč širokoustiti. Po drugi strani pa obstaja v Sloveniji čisto preveč zgodb o bandih, ki so prišli do prvega albuma in nato še kakšnega nastopa, nakar so za zmeraj utihnili. Kaj misliš, da botruje temu v največji meri?
KLEMEN: Kaj pa vem. Verjetno je v neki meri to odvisno tudi od tega, kakšna pričakovanja imaš od banda. Meni je vedno bilo bistvo, da delam glasbo, kakršna mi je všeč in da se pri tem zabavam. Nisem imel nekih utvar, da bom rock zvezda ali kar koli. Isto lahko rečem tudi za ostale člane, vsaj v trenutni zasedbi. Sicer so pa razlogi za razhode bandov različni. Včasih je dovolj že to, da je nekoga, ki odide, težko nadomestiti. Eruption imamo v tem oziru srečo, da smo vedno hitro našli ustrezne menjave. Vedno sem pa tudi imel v bandu ljudi, ki so me v težkih trenutkih prepričali, da nadaljujem.
DEJAN: To je lepo slišati. Super!
DEJAN: Morda pa v dveh letih do obletnice proizvedete še en album? Koliko je to verjetno?
KLEMEN: Ej, je verjetno, ne bi pa tega obljubljal. Nismo band, ki bi pisal na silo. Neki riffi se že pojavljajo, ampak zaenkrat nič resnega. O albumu začnemo razmišljati, ko smo idejno nekje na polovici materiala.
DEJAN: Poleg tega pa tudi niste band za EP-je? Na ta način pride človek hitreje do izdaje. V tej smeri vas pa nič ne mika?
KLEMEN: V resnici se mi niti ne zdi, da dobro premišljen EP vzame konkretno manj časa in truda kot album. Je pa tako, da jih založbe veliko manj rade izdajajo, saj so primernejše za zgolj digitalne izdaje. To nam pa ni cilj, ne.
DEJAN: Sva kar skrenila s poti, bi rekel. Glavni razlog najinega današnjega pogovora je sicer izdaja vašega četrtega albuma Tellurian Rupture. Čestitke tudi za tega. Kakšni so občutki?
KLEMEN: Vsi v bandu smo zelo ponosni na album. Jaz pa na vsakega izmed članov banda, ker je res vsak prispeval največ, kar je v danem momentu lahko, da je album tak, kakršen je. Vsi bandi ob izidih rečejo, da je novi najboljši, ampak glej … res je najboljši.
DEJAN: Erik, ki je plošček recenziral, govori o tehnično dovršenem, zrelem in heterogenem albumu. Kaj misliš o tem oziroma kako bi ga sam povzel?
KLEMEN: Ja, mislim, da ima kar prav. Cilj je bil ustvariti album, ki bo nekako nadgradil smer, ki smo jo začrtali s Cloaks of Oblivion. Torej smo želeli obdržati vse melodične, power metal elemente, ki smo jih takrat vpeljali, hkrati pa je album tudi nekoliko bolj tehnično zahteven in bolj thrashy.
DEJAN: Za pesem Worms ste posneli videospot. Zakaj ste izbrali ta komad?
KLEMEN: Želeli smo komad, ki ni predolg, hkrati pa povzema čim več elementov, ki jih najdemo na albumu. Nekako se nam je ta zdel v tem oziru najbolj primeren.
DEJAN: Na katero pesem si z glasbenega vidika najbolj ponosen?
KLEMEN: Res težko izpostavim zgolj eno. Če že moram izbirati bi izpostavil uvodno The Awakening in semi-balado Praise the Serpent Queen. The Awakening zato, ker v večglasnem refrenu vključuje najnižje vokale, kar sem jih kdaj koli posnel. To mi je bil res izziv, saj sem po naravi visokoležni kričač, haha. Sem ful vesel, da v živo pojem glavni vokal in bo tiste nizke prevzel Gregor Kamenšek.
Praise the Serpent Queen pa ima prav tako nekaj meni ne ravno domačih nižjih leg. Poleg tega je zabavno kdaj pa kdaj odpeti kak čisto clean vokal, da se ne derem ravno ves čas.
DEJAN: Moram priznati, da nisem redni poslušalec vaše glasbe, zato mi prosim ne zameri naslednjega vprašanja. Zanima me, ali ste že od nekdaj družbenokritični v svojih besedilih.
KLEMEN: Ja, v bistvu. Nekako besedila od nekdaj maskiram v bolj sci-fi zgodbe, je pa menda na dotičnem albumu kritika res bolj očitna.
DEJAN: Kateri komad ti je pa s tega vidika najbolj prirasel k srcu?
KLEMEN: Morda kar Worms ali pa Coffin-Bred, ki sta res najbolj »to the point«.
DEJAN: Ni ravno lepo, če človek vidi samo napake drugih, sam pa nič ne pripomore k boljšemu jutri. S čim ti prispevaš k temu, da je življenje na naši Krogli lepše vsaj za ljudi, ki te obdajajo, če že ne za širšo populacijo?
KLEMEN: V resnici se še vedno trudim verjeti, da smo ljudje v svojem bistvu dobri in lahko še marsikaj rešimo. Če ne celo vse. Ne vem, ali je zaradi mene življenje lepše za ljudi, ki me obdajajo. Znam biti res naporen! Ampak ok, ne pridigam jim – vsaj ne prepogosto – direktno s svojimi veganskimi načeli. Nasploh se pa trudim biti do vseh spoštljiv in imam veliko potrpljenja z vsemi, čeprav se z večino populacije ne strinjam v marsičem.
DEJAN: Sicer smo novico o uradni predstavitvi vašega novega albuma že predstavili na našem portalu, a vseeno povej še enkrat … Kdaj je načrtovan release party nove plošče?
KLEMEN: Gala dogodek ob apokalipsi se bo zgodil dober mesec po izdaji, natančneje v petek, 30. septembra, v Orto Baru. Datum smo izbrali, ker se takrat folk že vrne v Ljubljano.
DEJAN: Sicer je načeloma tudi to poznano, ampak … Kdo bo nastopil z vami in po kakšnem ključu ste izbirali bande?
KLEMEN: Jaz mislim, da bo odličen večer. Italijani Tytus igrajo nekakšen thrash/heavy metal. V živo so res dobri in smo že nekaj časa načrtovali kak skupen koncert.
V čast pa nam je tudi, da so naše povabilo sprejeli legendarni Sarcasm. Meni osebno bo njihov prvenec Crematory verjetno kar ves čas ostal naj domači album. Tako iskren album, surov, z napakami in z vso možno mladostno energijo. Top. S Sarcasm smo sicer igrali že večkrat, ampak meni je to vsakič znova »wow«.
DEJAN: Načrtujete po tem še kaj nastopov po Sloveniji izven Ljubljane? Kakšno mini turnejo?
KLEMEN: V resnici niti ne. Slovenija je premajhna za preveč zaporednih nastopov. Bomo pa seveda igrali čim več, ker to radi počnemo. Ampak ne ravno dva špila na vikend, kjer se le da. Folk se te potem prenaje, tega pa nočemo.
DEJAN: Se spogledujete s tujino?
KLEMEN: Ja, takoj naslednji dan po release gigu v Ortu gremo v Pordenone. Potem pa imamo splanirano Srbijo in Avstrijo, ravno pa se dogovarjamo, da bi se čim prej vrnili v Nemčijo in Švico. Vsekakor bomo šli tudi kam, kjer do zdaj še nismo bili.
DEJAN: Od kod vam vsi ti kontakti v tujini?
KLEMEN: No, saj ravno ogromno jih nimamo. Večinoma smo jih pridobili preko bandov, s katerimi smo v preteklosti že kje igrali. Z nekaterimi skupinami sta nas povezala tudi Facebook in Bandcamp. Nekaj pa je tudi kontaktov, ki sem jih nabral preko organizacije koncertov v Klubu Gromka na Metelkovi.
DEJAN: Lani se vam je pridružil Gregor Lavtar na kitari, ki je zamenjal Andreja Čuka. Koliko svojih idej je Andrej vnesel v album?
KLEMEN: Andrej je zapustil band, preden smo začeli zares delati na materialu. Prisoten je bil pri dveh komadih, ampak dejansko na albumu ni njegovega materiala. Priznam, da me je to v začetku pisanja skrbelo. Cloaks je namreč skoraj v celoti njegov, kar se riffov tiče. No, ko smo začeli, se je izkazalo, da je bil strah odveč.
DEJAN: Torej je svojo vlogo odlično odigral tudi Gregor?
KLEMEN: Ja, oba Gregorja. Kamenšek je spisal glavnino riffov na albumu, Lavtar pa je v svojem zelo kratkem času v bandu spisal glavnino dveh skladb. Vsekakor je pripomoglo dejstvo, da nas spremlja že od najstniških let, zadnje leto, preden se nam je pridružil na kitari, pa je bil naš live tonski tehnik. Nanj je v končni fazi padel tudi levji delež snemanja in editiranja albuma in celoten miks.
DEJAN: Album ste izdali pri danski založbi From the Vaults, s katero sodeluje že kar nekaj slovenskih bandov. Kako ste vi prišli do nje?
KLEMEN: Kolikor vem, smo edini slovenski band pri From the Vaults. Sta pa Hellsword in Ensanguinate pri Emanzipation Productions, ki je del iste matične založbe, Target Group.
DEJAN: Joj, seveda, imaš prav. Sem pomešal, ker sta obe z Danske.
KLEMEN: V bistvu je bilo tako, da so nas kontaktirali glede sodelovanja na neki kompilaciji. Ker tisti moment nismo imeli nobenega unreleased komada, do tega sodelovanja ni prišlo, so pa izkazali zanimanje za izdajo novega albuma.
DEJAN: Zakaj ste se pa poslovili od založbe Xtreem Music?
KLEMEN: Ključno je bilo dejstvo, da Xtreem ni izdajal LP plošč. Cloaks je tako na vinilu izšel v sodelovanju z On Parole, za Tellurian pa je bilo ključno, da sočasno izide na CD-ju in LP-ju. To je bilo dejansko tisto, kar je prevagalo v prid From The Vaults.
DEJAN: Zakaj ste se pred leti sploh odločili za tujo založbo?
KLEMEN: Jah, vedno je dobro imeti malo večji doseg. S tujo založbo se avtomatsko nekoliko razširi.
DEJAN: Imaš občutek, da ste slovenski bandi dobro sprejeti pri tujih založbah? Vem, da moje vprašanje zveni malo čudno, saj tudi sam nisem prepričan, če sem pravilno vprašal. Morda nekako v tem smislu: kako cenjen je slovenski metal v tujini?
KLEMEN: Mislim, da je kar nekaj bandov v tujini v underground sceni kar opaženih. Sam sem tudi mnenja, da si moramo v tem oziru čim več pomagati med seboj. Tuje intervjuje, če se le da, izkoristim tudi za promocijo vsaj kakega domačega banda, ki mi je tisti moment pri srcu.
DEJAN: Vem, da nismo tuji medij, ampak vseeno … Kateri band bi to bil v tem trenutku?
KLEMEN: Jaz vedno rad izpostavim Hellsword, ki so mi od nekdaj super kul. Potem so tu še odlični Challenger, ki se jim je pred kratkim kot session članica pridružila tudi naša Nika. Njihove plošče se res veselim, EP je odličen. Lavtarjev matični band Moshead, itak, in Ivanovi Dickless Tracy. A da ne hvalim samo bandov naših članov … Mist igrajo proper epic doom, upam, da bo čim prej kaj novega iz njihovega tabora. Da ne ostanem samo pri old school zadevah, Siderean so naravnost vrhunski. Tehnični death metal pogosto težko prebavim, prepogosto je samo tehnika zaradi tehnike same in ful preveč enih informacij. Pri njih ima vse smisel, imajo res dobre kompozicije. Saj vem, da si rekel »band«, ampak jaz potem težko ne naštevam ... Snøgg, Kamra, Chains ... Veliko pričakujem tudi od novincev Damnation. Pa na Vigilance bi skoraj pozabil. Od prve izdaje dalje ves čas odlični, ampak tale zadnji single je pa sploh vrhunski. Ma, lahko ti jih naštevam cel dan, ampak resnično upam, da domača publika to vse pozna. Res imamo še pa še dobrih bandov.
DEJAN: Vrniva se k aktualnemu ploščku … Kaj predstavlja naslovnica in kako je nastala? Ste povedali, kaj želite, ali je ta povsem posledica avtorjevega navdiha?
KLEMEN: Naslovnica je delo Leje Hočevar, odlične ilustratorke in tetoverke. O samem konceptu sva se kar veliko pogovarjala, na voljo je imela tudi vsa besedila. Gre za titana, ki predstavlja enega izmed zemeljskih elementov, in sicer vodo. Ta je pravzaprav destruktivna sila v kar treh skladbah na albumu.
DEJAN: Skladno z družbeno kritiko, o kateri sva že govorila, sem jaz v tej »pošasti« videl pohlepno in nenasitno hobotnico. Kaj praviš na to?
KLEMEN: Ja, lahko si tudi tako interpretiraš, ampak potem greš pravzaprav v smer, da ta monstrum predstavlja človeštvo. Ideja je bila preprostejša, gre pač za poosebitev moči narave.
DEJAN: Meniš torej, da nas bo voda »pokopala«?
KLEMEN: Ma ne, vode je v besedilih veliko, ker jo imam od nekdaj rad. Morje, reke, jezera ... vse. Pa rušilno moč vode si je nekako lahko predstavljati. Glede na naše ime, je bil že skrajni čas za vulkane in potrese. Delno je za vse te tentakle v artworku definitivno krivo tudi to, da ima Leja rada Lovecrafta.
DEJAN: Bi za konec želel še kaj izpostaviti, na kar sva do zdaj pozabila?
KLEMEN: Za 20. obletnico od Eruption predlagam vrnitev Paranoid Open Air festivala. Pripravimo kul gig prvi dan, da se lahko drug dan sprostimo, haha. Če se ponovijo headlinerji s prve edicije, se ne bom pritoževal. Lej, sam si kriv, kaj pa sprašuješ o obletnicah. Gremo v akcijo?
DEJAN: Jaz sem vedno za take zadeve, vendar dvomim, da bodo glavni »krivci« za realizacijo festivala za to. Čeprav bi bilo res prikladno, saj bo praznoval Paranoid čez dve leti 25 let. Na ta način bi ubili dve muhi na en mah.
Po drugi strani pa naj spomnim, da je Paranoid spet festivalsko aktiven. Z ekipo smo se pridružili mariborskemu Kulturnemu društvo Brutal Partysan in tako letos drugo leto zapored na noge postavili mini festival z imenom Brutal Janez Fest, za katerega upamo, da se bo prijel in ga bomo lahko še večkrat priredili. Vas bi morda mikal nastop na temu?
KLEMEN: Ja, definitivno. Upam, da boste letos uspešni in da se prime kot vsakoletni event. Seveda se bomo z veseljem odzvali na povabilo.
DEJAN: Hvala ti. Enako upamo tudi mi.
