Before The Murder je slovenska hardcore zasedba, ki je z ustvarjanjem začela leta 2010. Leta 2013 so pri založbi 10^th Legion Records izdali album Dharma, ki so ga predstavljali tudi na koncertih po Sloveniji in v tujini, med drugim so nastopili tudi na festivalu Nova Rock (2013).
Dharma je plošček, ki že s samo naslovnico sporoča poslušanje ne samo glasbe, temveč spoznavanje zgodbe skozi pesmi oz. besedila. Prostrana obala, stopinje v pesku, odhajanje v neznano. Ali se obeta tudi vrnitev domov? Morda. Na tem mestu je treba poudariti še zanimivo sestavo bookleta. Vsak komad ima namreč svoj besedilni uvod, ki ni del posameznega komada, ampak pripomore k boljšemu pripovedovanju zgodbe. Intro ∞ oz. Infinity napove zgodbo o življenjskih potovanjih, kjer nas vsak konec pripelje na začetek. The Beginning postavi zgodbo na svoje mesto – na začetek. Predstavi glavnega »junaka« zgodbe, osebo s podrtim egom in sovražno nastrojenostjo proti lastni družini. Nezavedanje podpore, visoko letanje in nizek ter trd padec. Zatekanje k lastnim mislim in širjenje spoznanj. Sam komad to upodobi dokaj brutalno in energično. Prepletanje globokih kitar s posameznimi nizkimi toni ter dodatek growlov in screamov odlično predstavi pozitivno ter negativno nasprotovanje samega začetka. Sicer nič kaj posebno zapletena stvaritev dobi ob poznavanju besedila dodatno vrednost, zaključi pa se z dokaj osladnim, a še vedno resničnim rekom – Nikoli ne obsojaj in kritiziraj, namesto tega vedno odpuščaj in ljubi. Morda osladno, a resnično in pomembno, morda celo najpomembnejše sporočilo albuma. Leaving Town – odhod od doma, solze v očeh, poslovilno pismo na pragu. Začetki so vedno težki, polni obsojanja ter trpljenja. Počasen, umirjen kitarski začetek, ki se progresivno nadaljuje v prepletanje melodike in hitrih ritmov ob odlični podpori ritem sekcije. Refren vedno vrne celoten komad na pozitivno noto, ki jo prekinjajo globoki, težki riffi. Odlična usklajenost besedila in glasbe. Po prvih težavah sledi prihod učitelja. The Teacher je tokrat seveda življenje. Spoznavanje lastnih napak, strahov, sprejemanje samega sebe in iskanje notranjega miru. Glede samega komada pa tako. Hitrejši začetek se nekako pomiri v zmeren komad težkih ritmov. Prisotni so seveda breakdowni, preigravanje visokih in nizkih tonov, kitarska solaža pa se tokrat pridruži screamom. Vsak instrument zna izstopiti na primernem mestu ter poskrbeti za želeno atmosfero. Bas kitara je več kot odlična spremljava vokalu in izključitev kitar vsekakor ni napačna odločitev. Adieu! – čas slovesa, strah v očeh, zadnji nasveti. Komad pa nabit z energijo in melodiko, ki se prepleta s trdimi, morda na momente enoličnimi riffi ter breakdowni. Enoličen komad »popravijo« dobro izbrani nežni kitarski deli. Za vsakim dežjem posije sonce in naslednji komad Always Present nosi to sporočilo. Ne glede na to, kako psihično ali fizično smo na robu, na koncu se vedno pojavi nekaj pozitivnega. Pesem pa tokrat brez posebne melodije, ampak se drži le ritmičnih in posameznih ponavljajočih melodičnih linij. Odličen, morda celo najboljši komad albuma! Brez nepotrebnih olepševanj, ampak samo šus do konca. Tudi samo igranje z bobni in kitarami je morda celo malo djentovsko, vsekakor odlično. The Old Wise Man je še en od komadov, ki deli življenjske nasvete. Za sam glasbeni del pa takole. Začetek in zaključek z govorjenjem, vmes pa energija, ki jo boste po polovici albuma že sprejeli. Glavno vlogo tokrat prevzamejo kitare, ki skozi pesem počasi razvijajo melodijo. Ta se v zadnji tretjini razvije v celoto in podpira screame, na samem koncu pa se zopet razbije. Interludij The Letter nastopi v dobesednem pomenu besede. Kitarska spremljava in prebrano pismo, ki nosi pozitivne misli. Zaključek albuma začne komad Modern Life Disease. Spoznanje, da smo vsi »žrtve« neke bolezni modernega življenja in še več življenjskih nasvetov. Pesem se začne z značilno energijo, nadaljuje pa se skorajda v smeri balade. Počasni, težki ritmi, melanholično kitarsko nastopanje brez bobnov ter vračanje k melodičnosti. V petih minutah se tako prepletata melanholija in pozitivnost, vendar je celostno gledano komad bolj ali manj umirjen. Otožnost nadaljuje Everything Went Black. V zgodbi se zgodi temačen preobrat in začenja se pot nazaj, v neznano. Glasba pa nekako takole: kitarski pozitiven začetek, ki ga nekako razbije bas »solaža«, kljub temu pa se razvije v značilen core komad. Tokrat vse skupaj niti ni tako enolično, saj ob prehodih sledi tudi sprememba melodije in celotne atmosfere komada. Iz »high-pitched« screamov, do globokih growlov ter zaključka, ki ga zaznamujejo predvsem kitare. The Answer Within se začne globoko in težko, kakršno je tudi počutje junaka v zgodbi. Zadnje nepričakovano srečanje z učiteljem in zadnji življenjski nasveti celotno zadevo zopet obrnejo na pozitivno plat. Življenje dobi novi smisel. Prepletanje djentovskih ritmov, breakdownov in melodike doprinese veliko k večji zanimivosti in poslušljivosti komada. Coming Home – prihod domov. Definitivno največje presenečenje celotnega albuma in dokaz, da fantje res obvladajo! Na vokalih se jim je pridružila Pija Tušek (Trash Candy) in svoje delo opravila več kot odlično. Spremljava z akustično kitaro je super, vrhunec pa komad doživi ob priključitvi vokalista ter ostale sekcije. Za nekatere morda preveč »soft«, po mojem mnenju pa so taki komadi dokaz, da band res ve, kaj počne.
Celotno gledano je Dharma album, ki ga je treba poslušati kar nekajkrat, da bi razumeli celoten koncept. Odlične progresije, vokali, melodije in breakdowni poskrbijo za ugodje vaših ušes; da boste ugodili svoji duši, se pa posvetite še besedilom in si jih vtisnite v srce.