Ponovno po treh letih imamo opravka z novim albumom francoskih black metal avantgardnežev Deathspell Omega, s čimer se je zasedba približala pogostosti izdajanja albumov na začetku svojega ustvarjanja. The Long Defeat je bandov osmi dolgometražec, ki prinaša kakovosten black metal, s katerim pa ponovno razdvaja.

Tokrat so si Deathspell Omega privoščili album, ki je dokaj »sprejemljiv« in »dojemljiv«. Album se začne s komadom Enantiodromia, ki je najdaljši. Temu primerno se album začne umirjeno, stvari se razvijajo počasi, v nekakšnem ritualističnem slogu. Trojica postopoma vpelje z lahkoto obvladljivo mero disonance, besedila so govorjena razumljivo, občasno so slišne tudi kakšne bolj rockovske melodije. Ne glede na razvoj bandu uspe brzdati konje, tako da začetni komad nikoli ne zbeži iz mid tempo okvirjev, kar tudi neizkušenemu poslušalcu kljub krajšemu noise ekskurzu na koncu komada omogoča sproščeno sledenje dogajanju. V podobnem slogu – tako strukturno kot glasbeno – se predstavi naslednji komad Eadem, Sed Aliter, ki pa je z vseh ozirov manj »ekstremen« in posledično še bolj dostopen, pa čeprav je prvič na albumu uporabljen blast beat.

Če ste lastnik vinilke, potem morate na tem mestu obrniti ploščo. Stran B se začne z naslovnim komadom The Long Defeat, katerega začetek me spominja na kreacije z albuma The Satanist od Behemoth. Jasen dokaz torej, kako zelo so se Francozi odmaknili od svoje eksperimentalne poti, ki pa mi dejansko povsem ustreza. S pomočjo Ariocha od Funeral Mist in M. od Mgłe ter zborovskim petjem ter uporabo pihal ni trajalo dolgo, da je naslovni komad postal tudi moj najljubši. Komad Sie Sind Gerichtet!, katerega naslov bi lahko v slovenščino v grobem prevedli kot v zadnjih letih pogosto uporabljen slogan »Gotovi so!«, se pričakovano začne nevihtno, a se nato v slogu celotnega albuma tudi hitro umiri. Z njim se ponovno vnese nekaj disonance, s katero pa zasedba ponovno ne pretirava, medtem ko je zaključni Our Life Is Your Death najbolj rockerski od vseh. Ironično me najmočneje spominja na zadnje kreacije od Mgłe, kar pa po drugi strani ponovno ni slabo.

Če ste pričakovali ali si želeli, da bodo Deathspell Omega ustvarili spet kakšen ekstremen album, tega z The Long Defeat ne boste prejeli. Boste pa prejeli slabe tri četrt ure dolg album, ki se z lahkoto kosa s sodobnimi kakovostnimi kreacijami žanra, vprašanje je le, če so vam te kot dolgoletnemu sledilcu Deathspell Omega tudi po godu.