Če dobite skupaj šest tipov, ki so znani po igranju v bandih Neuraxis, In Dying Days in Heaven's Cry, verjemite, da bo novonastala zasedba nekaj neverjetnega in brutalnega. Dame in gospodje, tu imamo Despised Icon iz Kanade.
V dobri tradiciji dežele javorjevega lista, ki je ponudila svetu metala skupine kot so Gorguts, Kataklysm, Cryptopsy ipd., se nam tako v tridesetih minutah in devetih pesmih predstavi izredno talentirana skupina, ki vse, kar obvlada, učinkovito meša. Takoj sta opazna dva vokala, ki v stilu Carcass, Exhumed ali Gorerotted ali divje kričita, ali pa prav svinjsko krulita. Tokratne teme se niti malo ne tičejo klanja ali pa medicinskih poskusov faliranih študentov, temveč se vam dereta naj uzrete, kaj se dogaja okoli vas. Kaj so kriki brez dobre doze brutalne inštrumentalije za dodatno podkrepitev trditev, da je današnji svet pekel? Nore kitare obvladajo tako mosh in breakdown dele, kot neverjetne death metal pasaže. Podobno All Shall Perish, vendar ne tako melodično. Bobnar si zasluži posebno nagrado, saj bi lahko igral mosh dele v Unearth, up-tempo v Slayer, tehniciral v Death, blasti pa so taki, da bi njegov prah na trenutke žrli Hate Eternal, Nile ali pa Devourment. Tule ni komplikacij v stilu Into The Moat ali zadnjih plošč Cryptopsy, je pa vsekakor korak naprej v smeri ekstremnega metala. Žal nič klaviatur ali ambienta, samo »pure fuckin' brutality«. Meje ekstremnega so sedaj zdaleč prekoračene – kdo si bo drznil slediti?

Ivan