Se še spomnite časa pred približno 350.000 leti, časa, ko sta se za prevlado nad svetom borili dve strani: Atlantida in Zveza (Alliance)? Verjetno da ne. Kaj pa leta 1997, ko so se zbrali trije nemški glasbeniki, Piet Sielck, Kai Hansen in Thomen Stauch, si nadeli ime Iron Savior in izdali istoimenski album?
Zgodba pripoveduje o času pred 350.000 leti, ko je ljudstvo Atlantide naredilo vesoljsko plovilo Iron Savior, da bi se zavarovalo pred Zvezo. Sprogramirajo ga, da potuje skozi čas in se vrne v letu 2108. Medtem pride do uničenja Atlantide, Iron Savior pa krivdo za to pripiše človeštvu in postane njegov največji sovražnik…
Prvemu albumu je čez dve leti sledil Unification, ki je nadaljeval zgodbo prvenca. V drugem delu ljudem končno uspe premagati Iron Savior in jo poslati v vesolje.
Ko smo že mislili, da je zgodba končana, so nas Iron Savior presenetili in izdali tretji del – Dark Assault. Zgodba tretjega dela se začne 30 let po zmagi človeštva. A kmalu nastanejo težave. Nekega dne se odprejo vrata iz druge dimenzije in napade jih Senca (Shadow). Nemočni proti silam Sence se odločijo, da bodo poskusili uporabiti Iron Savior. Uspe jim uničiti njegove stare ukaze in ga preprogramirati za obrambo. V tretjem delu je torej na njihovi strani. Zgodba se tudi po tem albumu ne konča, tako da lahko pričakujemo še vsaj eno nadaljevanje (hmm, tole postaja že malce dolgočasno). Pa dovolj o zgodbi, če vas zanima kaj več, si jo lahko preberete na strani založbe Noise Records.
Medtem ko se zgodba skozi vse 3 albume nadaljuje in ne spreminja, pa se je zasedba zelo spremenila. Od prvega albuma sta ostala le Piet Sielck in Kai Hansen, pridružili pa so se jima Thomas Nack na bobnih, Jan S. Eckert na bassu, Joachim "Piesel" Küstner kot nadomestilo za Kaia, ki bo po turneji zapustil skupino in Andreas Kück, ki igra klaviature.
Tudi glasbeno je album naslednik prvih dveh, saj se stil glasbe ni kaj pretirano spremenil. Edina sprememba je ta, da so vsi komadi (12) enako kvalitetni, zato tudi ne izstopajo, kot je nekaj komadov na prvih dveh albumih. Izjema je le zadnji, ki izstopa tako glasbeno kot po zgodbi. Se razume, saj je Delivering The Goods priredba Judas Priest.
Tako kot prva dva je tudi Dark Assault odločno produciran, saj je Piet mojster produciranja. Album kot celota ni nič posebnega, kaj šele novega, a je soliden izdelek, ki si vsekakor zasluži poslušanje.