Jag Panzer so kljub vedno trdnemu objemu heavy/power metala sčasoma dozoreli in se premaknili v »inteligentnejše« območje. Pesmi, ki pozivajo k bojevanju za obstoj metalne glasbe in vsebujejo besede kot na primer jeklo, meč in podobne, so nadomestile teme, inspirirane od Shakespeara ipd. The Scourge Of The Light je v več ozirih korak ali dva nazaj iz tega območja, saj je nekoliko bolj poenostavljen album. Pesniški pristop na njem niha med zgodnjim in kasnejšim obdobjem njihove metalizacije. Oklepljen je z veteranskim šarmom zgodnje faze heavy metala in ponuja sproščeno poslušanje, po zaslugi dokaj enostavnih, a omamnih kitarskih delov, klasičnih in ne preveč bogatih struktur, tipičnih prav za zgodnji stadij heavy metala in skovanih po standardni glasbeni enačbi: prodorna kitica, speven refren, kitica, spet refren, mečevalska solaža (z obveznimi tappingi, arpeggi) itn. Zaradi teh ustaljenih vzorcev, ki jih gradijo (zmerno) dobri kitarski riffi, se pesmi občasno zazdijo daljše kot dejansko trajajo. To ni redna težava, a ko nastopi, je dokaj občutna. Velikokrat to »nadlogo« oziroma »božjo šibo« (The Scourge) odreši tudi petje mojstra Harryja Conklina. To ne pomeni, da nam kdaj ne privoščijo razparaškega kitarskega riffa, v velikem odmerku je za to odgovoren tudi povratni kitarist Christian Lasegue (to ni njegov prvi stik s skupino Jag Panzer), ki je eden od učencev kitarskega virtuoza Jasona Beckerja in je v tej skupini (več kot uspešno!) nasledil Chrisa Brodericka. V standardno heavy metal formulo občasno vstopijo tudi godala (violina in violončelo) in prijetno oplemenitijo aranžmaje (spomnimo se na epski Judas Priest album Nostradamus), klavirske dele pa kar sama odigrata kitarista Lasegue in Mark Briody.
Vsebina albuma. Od visoko kalorične Condemned To Fight, magične The Setting Of The Sun, v kateri lahko občudujemo dvojni bass pedal pri bobnih, v kombinaciji z godali ter vrhunskim petjem, bojevniških Call To Arms in Union – v prvi se nekoliko vračajo nazaj v obdobje mečev s klicem k obdržanju metalske bratovščine, v drugo se (nekje na sredini) v metalizirani različici priplazi srednjeveški folklorni element, ki ga dodobra negujejo Blind Guardian; do hipnotične Bringing The End. Na poti pa se spomnijo in »poklonijo« še marsikaterim drugim power metal velikanom, kot recimo v gusarski Overlord (Running Wild). Očiten je tudi duh vseh stvaritev, pri katerih je imel (dobesedno) prste vmes kitarist Jason Becker. Kot največji poklon pa se sliši ognjevita/zažigalna Burn, s klavirjem v uvodu in zaključku a la Savatage in jedrom v stilu novejših Helstar, Conklin pa se dodobra »izpljuči«, kot magmo izbruhne pravšnjo zmes ostrine in višin Roba Halforda ter Jamesa Rivere. The Book Of Kells pa ni le zaključek epskih razsežnosti, je oda kraljevskemu power metalu, Lord Of The Rings heavy metala, če želite in je vsaj enakovredna (če ne celo kaj več) najboljšim stvaritvam skupine Blind Guardian, ki uspešno nosi krono in drži žezlo tega stila (spomnimo se tudi zaključnih biserov na kultnih albumih Iron Maiden). Koncept besedila je navdahnjen po istoimenskih knjigah, oziroma vzeto iz leksikona:
Book Of Kells [búk ov kéls], rokopis štirih evangelijev v latinskem jeziku, morda nastal na škotskem otoku Iona v 8. stol., 802–1541 so ga hranili v Kellsu; bogato iluminiran; zdaj ga hrani Trinity College v Dublinu.
To je le okvirno, kogar zanima je najbolje, da razišče sam, saj gre za kar obširno stvar, ki pa so jo Jag Panzer nepremagljivo uglasbili.
Album ima zanimiv okvir, pesmi na začetku in proti koncu (prve in zadnje tri) so intenzivne, močno izrazne, medtem ko sredica ni ravno najbolj, a to marsikdaj odrešijo prebrisana besedila (Overlord) ali pa recimo jadrajoči kitarski riffi (Let It Out!) spretnih hitroprstih kitaristov. Vse skupaj je lično ovito v lepo knjižico, s čarobno naslovnico, ki posrka vase, kar pa se tiče zvoka, loščenja posnetkov ipd., bi moralo zadostovati ime Jim Morris.
Album v teh trenutkih prinaša prijetno poslušanje, obeta tudi nekaj (bodočih) Jag Panzer klasik, čas pa bo pokazal, kaj mu je usojeno. Izdelki kot je The Scourge Of The Light so zaželeni in dobrodošli, saj je precej vprašljivo, kaj prinaša prihodnost v heavy in power metalu, če nas zapustijo velikani (vladarji teh zvrsti) kot so Judas Priest, Accept, Helstar in nenazadnje tudi Jag Panzer?! Album za ljubitelje preprostega, nezahtevnega, a užitkarskega in neravnodušnega heavy in power metala.

Darijan