Z albumom New Religion se začenja pisati novo poglavje kariere nemškega Metal Commanda. Gre za prvi izdelek pri založbi Frontiers Records, kamor so po dolgih letih sodelovanja prešli z Nuclear Blast, z njim pa se vrača tudi njihov bivši kitarist Henny Wolter (pri snemanju je sodeloval Lande kitarist Magnus Karlsson), ki je ponovno zamenjal Toma Naumanna.
Primal Fear na novem albumu ostajajo Primal Fear, s to razliko, da gre v primeru New Religion za njihov mogoče še najmanj predvidljiv album do sedaj in album, ki po daljšem času prinaša več svežine. Na svoj račun bodo prišli tako tisti, ki imajo raje hitre, double-bass komade in screame, kot ljubitelji nežnejših zvokov, balad, tisti headbangerji, ki imajo raje nekaj vmes, predvsem pa tisti, ki prisegajo na spevne vokalne linije, dobre melodije in klasične heavy/power metalske kitare. Za uspelo potezo se je izkazalo sodelovanje z Epica pevko Simone Simens pri baladi Everytime It Rains, kjer je njen nežni vokal v odlični simbiozi z zelo čutnim Ralfovim, ki je na tem albumu nasploh prikazal eno svojih najboljših, najbolj raznovrstnih in preudarnih predstav. Kot uspela popestritev v nemalo skladbah pa so izpadli tudi nevsiljivi in lepo izpeljani orkestralni aranžmaji, s tem pa je album večjo težo dobil na atmosferi. New Religion je konstantno prepričljiv skozi celo dolžino, precej opaznejšo vlogo pa tokrat igrajo balade; tako močni niso bili na tem področju še nikoli. Brez heavy himen kot so Sign Of Fear, Face The Emptiness, udarni Blood On Your Hands in z dvojnim pedalom podkrepljeni Too Much Time pa si seveda ni moč predstavljati albuma Primal Fear. The eagle is on a mission again. Beware!

Matjaž