Tole je definitivno album, za katerega bi si boljši naslov le s težavo izmislili, saj nas tile Nemci na svojem drugem studijskem albumu dobesedno zmasakrirajo s svojim surovim thrash/death metalom.
Predstavljajte si Serpent Obscene in pa Impious, oboje okleščene še zadnjih melodičnih prvin, Schmier meets death metal vokal s tipičnim nemškim akcentom, morbidnost death metal bandov zgodnjih devetdesetih, razgibane bobne (dosti prehodov, menjav ritma ter blast beatov) in pa hitre ter predvsem surove kitare in dobite Ravage. Fantje vsekakor niso nobeni tehničarji, jih pa odlikuje izjemna silovitost ter energičnost, nekaj, kar se pri današnjih bandih vsekakor pogreša. Produkcija albuma ne dopušča niti trohice lepih, göteborških melodij, pozabite na melanholične stvaritve t.i. thrash bandov, ki v bistvu igrajo melodičen death metal. Kratki, neposredni in z agresijo nabiti komadi tipa Get Fucking Slaughtered, Riddled in Havoc Command so odlična headbangerska podlaga, Ravage pa gre kljub temu, da nam konec koncev na Get Fucking Slaughtered ne ponujajo nič drastično novega, čestitati za zelo dober »retro« album.
Get Fucking Slaughtered je idealna plošča za vse, ki vam razni The Haunted in podobni nikakor niso pogodu; tole je 100% old-school thrash/death metal napad. Ironično, a pri Ravage gre še vedno za nepodpisan band. Blazing chaos… everybody dies. Argh!

Boštjan