Po zaslugi pravih heavy metal fanatikov, ki stojijo za ozko specializiranimi majhnimi založbami, se v zadnjem času pojavljajo izdaje, za katere si tudi najbolj zagrizeni iskalci raritet in obskurnih bandov ne bi mislili, da se bodo kdaj pojavile. Ena takih je CD ameriške zasedbe Sacred Heart, ki je v vsem svojem obstoju leta 1989 izdala le demo posnetek The Vision s tremi skladbami, v celotni karieri pa posnela še dve. Vseh pet je sedaj skupaj s še neizdanimi skladbami kasneje nastale zasedbe njihovega kitarista, Byron Nemeth Group, izšlo na albumu The Vision.
Album je tako razdeljen na dva dela. Na prvem, pravem Sacred Heart, lahko poslušamo power metal v stilu kakšnih Fifth Angel, Shok Paris ali preprostejšo verzijo zgodnjih Queensryche ali Crimson Glory. Vokal je (predvsem v refrenih) visok, a vseeno ne tako kot pri zadnjih omenjenih. Ritem je intenziven, bas kitara je precej izstopajoča, solo kitare so na nivoju, solaže zanimive, preidejo tudi v harmonije, ki zadišijo po Iron Maiden. Skladbe so dovolj dinamične in dokaj preprosto zastavljene. Vse to velja za prve tri, na demu izdane in Time After Time, ki je izšla 1991 na kompilaciji Heavy Artillery. Zadnja, z naskokom najslabša Take Hold pa vseeno, če bi ostala pozabljena.
Drugi del, material Byron Nemeth Group, je klasični progresivni heavy metal, ki se je igral konec osemdesetih, v začetku devetdesetih. Opazen stilski zasuk albuma sprva ne naredi najboljšega vtisa, s stvar se kmalu izboljša. Pri produkciji je potrebno vzeti v obzir, da gre za demo posnetke, tudi pri določenih instrumentalnih delih se čuti šibkejša izvedba, zvok klaviatur je pogosto precej »poceni«, a sama zasnova materiala je zelo na nivoju. Pri glasbi je zasedba našla svoj stil, metalsko zasnovo popestri z izleti v mirnejše prog rock vode. Skladbe so intenzivne, polne zanimivih idej, spreminjajočega se vzdušja, lepih melodij. Ta material je vsekakor imel potencial in škoda, da ob predpostavki, da bi bil posnet v dobrem studiu in s spodobnim producentom, ni v preteklosti že izšel. Dandanes ti posnetki niso več tako relevantni, za iskalce raritet pa vseeno dobrodošli.