Ali ste že kdaj slišali za band z imenom Shooting Star? Jaz sem, ampak le bežno, pred dvajsetimi leti. S heavy metal oddaje na avstrijskem radiu sem si posnel tri pesmi, pa ni bilo nič posebnega. Sicer pa nikjer nisem nikoli zasledil nič o njih. So pač sodili v drugo ligo ameriškega hard rocka in v Evropi o njih ni bilo kaj dosti slišati.
Vsesplošen hard & heavy revival je očitno zajel tudi bande, ki nikoli niso bili blizu vrha. Bolj iz radovednosti kot zaradi visokih pričakovanj sem si v trgovini nadel slušalke... in me je odneslo. Od prvega do zadnjega tona si sledijo sami killerji. Spevni komadi, rahlo grob vokal, ravno prav ostre kitare – CD kar nekaj časa ni zapustil mojega playerja. Perfektni riffi na trenutke spominjajo na Deep Purple in Rainbow, vokal tu in tam na novejše Uriah Heep, zvok pa dodatno obogati violina. Nekoliko v stilu Kansas, vendar precej manj opazno. V nasprotju s Kansas tako zvok violine nikoli ne pride v ospredje, temveč komadom le daje dodatno kompaktnost in toplino.
Ves album je za čisto desetko in raje ne bi posebej omenjal nobenega komada. Je pa kot celota zelo hardrockerski in topel. Ljubitelji Deep Purple (še posebej Perfect Strangers, The Battle Rages On in Coverdale obdobja), Rainbow in Kansas – pot pod noge. Ne bo vam žal. Zame definitvno v najožjem izboru za album leta.

Matija G.