Z Become Death Symphorce nadaljujejo, kar so nakazali s predhodnikom Godspeed. Band Brainstorm frontmana Andy B. Francka je postal še za kanček trši, raznovrsten z zelo močno moderno metal noto. Kot je moč razbrati že iz samega naslova, pa so zapluli tudi v bolj temačne sfere.
Symphorce so s tem albumom še bolj postali band s svojim stilom, daleč stran od vsega, kar se trenutno ustvarja v power metalu. Zaradi Andyjevega vokala seveda potekajo določene vzporednice z Brainstorm, a to je več ali manj vse. Uvodna skladba Darkness Fills The Sky ima v sebi za Nevermore značilne thrasherske prvine, ki po brutalnosti presegajo vse, kar so posneli do sedaj. Symphorce po eni strani napadajo z direktnimi, nižje uglašenimi kitarskimi riffi, ki jih »blažijo« z izredno spevnimi refreni, kot kontrast pa proti njim nastopajo z mirnejšimi, neklišejskimi polbaladnimi skladbami, darkersko dramatično No Final Words To Say ter In The Hopes Of A Dream, v kateri klaviature doprinesejo nekoliko gothic metal dotika, Andy pa predstavi tudi nekaj bolj »skrivnostno« ovitih vokalnih linij. Vez med tema poloma skladb pa predstavljajo preprostejše himne srednjega tempa, Inside The Cast ter Towards The Light. V teh skladbah je prisotno tudi več klasičnih heavy metalskih kitar, solaž, ki so tudi čisto nasprotni pol čisto netipičnemu power metalskemu žaganju. Za Symphorce velja nekaj podobnega kot za Nevermore, le da tu iskanje idealne kombinacije med udarnostjo in melodiko poteka na manj brutalnem in tehnično nižje zahtevnem nivoju. Poleg tega pa je tu melodika v večini situacij odvisna le od vokalnih linij in precej manj od kitarskih. Album je najmočejši v svojem srednjem delu, nekoliko manj posrečen prvi del gre pripisati skladbi Condemned, kjer je refren na las podoben Everlasting Life z albuma Godspeed. Gre sicer za njeno nadaljevanje, vseeno pa bi bila lahko podobnost manj očitna, pa tudi v prvem delu celoten refren izpade precej bolje.

Matjaž