Tankard so svojevrsten fenomen. Že dvajset let zapovrstjo namreč izdajajo album za albumom, ki ne glede na obdobje ostajajo v isti maniri: pivo, humor, thrash metal. V tem rangu ostajajo tudi po albumu številka dvanajst, ki nosi ime The Beauty And The Beer in katerega lahko znova označimo za klasičen Tankard album.
Tako gre znova za izdelek, ki ne podira svetovnih rekordov v številu riffov, ne poseduje kristalno čistega vokala, tudi od ritem naveze ni za pričakovati kakšnih inovacij. Gre preprosto za dobre stare Tankard, z zelo sproščenim pristopom, samo zanje značilnim zvokom ter seveda odtrganimi besedili. Naslovi komadov kot so We Still Drink The Old Ways, Frankfurt: We Need More Beers in Metaltometal že nakazujejo, o čem bomo poslušali tokrat, pa saj ne, da bi si kaj drugega od Tankard tudi obetali. Tudi glasba sama ostaja praktično ista kakor na vseh njihovih ploščah (morda je vsa stvar le za malenkost bolj spevna, predvsem pri komadu Metaltometal) – eksplozivne 80's solaže ter catchy mid-up tempo riffi, to so 100% Tankard.
Če band že poznate in so vam všeč, se ne bi smeli zmrdovati niti nad tem izdelkom, v nasprotnem primeru pa vam svetujem, da začnete kar s prvencem Zombie Attack (1986). Navkljub temu, da se mi nekako zdi, da se krivulja Tankard zelo počasi, a vztrajno le nagiba nekako navzdol že od albuma Disco Destroyer iz leta 1998, gre tudi pri The Beauty And The Beer za eno zelo dobro, »easy« thrash metal ploščo. No techno, no hip hop, just plain Tankard!

Boštjan