Progresivni death metalci The Zenith Passage iz Los Angelesa bodo 21. julija preko založbe Metal Blade Records izdali svoj drugi studijski album Datalysium. Plošček bo nasledil Solipsist, ki je izšel pred kar sedmimi leti, natančneje leta 2016. Od takratnega kolektiva je ostal le še kitarist/klaviaturist Justin McKinney, ki je na albumu prispeval tudi spremljevalne vokale. V bandu so se mu pridružili še vokalist Derek Rydquist (John Frum, prej The Faceless), basist Brandon Giffin (s Cynic v živo, prej The Faceless) in kitarist Christopher Beattie (Dreamer). Med rednimi člani trenutno ni bobnarja, v živo pa s skupino sodelujeta Michael Ranne (2022) in Chason Westmoreland (2023). Album je bil delno posnet v McKinneyevem domačem studiju, delno v Rydquistovem stanovanju. Pri določenih vokalnih delih je sodeloval tudi Dave Otero (Cattle Decapitation, Wake), ki je sicer v celoti izvedel miks albuma. Nekaj basovskih in vokalnih linij je prispeval tudi Ryan Williams (The Black Dahlia Murder, John Frum).

Datalysium, čeprav šele drugi album banda, že zastavlja nove poti v raziskovanju neznanih, vznemirljivih teritorijev. Gre za album, podkovan s strani izkušenih glasbenikov, ki popolnoma obvladajo svoje instrumente. Album je izredno heterogen, brez pretiranih ponavljanj, konstanta na albumu je brutalna in nepopustljiva agresivnost. Ta se pomeša s potezami iz black metala kot tudi s sočasno uporabo sintetizatorja za gradnjo atmosfere. Uporabo slednjega srečamo na primer v komadih Deletion Cult, Automated Twilight in naslovni pesmi Datalysium. Tako Automated Twilight kot Datalysium sta s svojimi dobrimi sedmimi minutami dolžine najdaljša komada na albumu. Od hipnotičnega začetka s komadom The Axiom Of Error s svojim zavirajočim napadom do nemirnega, bogato prepletenega in neustavljivega Synaptic Depravation ter dramatičnega, bujnega in epiloga polnega naslovnega komada The Zenith Passage nepopustljivo ustvarjajo in vztrajno preizkušajo meje zvoka na izvirne in privlačne načine. V prvi vrsti gre za album neusmiljene nasilnosti, medtem ko pridejo do izraza tudi bolj ustvarjalne poteze. Skoraj v vsakem komadu je namreč veliko število dodelanih in premišljenih ritmičnih prehodov z veliko elementi presenečenja. Nedavno izdan single Lexicontagion označuje oster blast beat in kompleksna spremljava ritmične kitare. V vmesenem delu komada najdemo eno od prej omenjenih presenečenj, in sicer akustični instrumentalni del in konkretno upočasnitev tempa. Omembe vreden je tudi Synaptic Deprivation, katerega uvod nekoliko spominja na poteze industrial metal zasedbe Fear Factory. Komad se nato nemudoma razvije v bistveno bolj kompleksen in tehnično dodelan komad, tipičen za The Zenith Passage.

The Zenith Passage je torej skupina, ki ne počiva in se ne zanaša zgolj na pretekle dosežke, vendar se pogumno podaja na novo kreativno pot. Njihov drugi album Datalysium predstavlja popolno poroko virtuoznosti, atmosfere, melanholičnih melodij in dinamičnih sprememb, ki neprestano zahtevajo poslušalčevo pozornost.