U.D.O. sodijo med tiste dolgoletne nosilce nemškega heavy metala, od katerih se točno ve, kaj bodo prinesli z novim albumom in ki nikoli ne razočarajo svojega kroga poslušalcev. In z misijo številka deset izpolnjujejo svojo nalogo tako kot z deveto, osmo, itd.
Udovo poletno ukvarjanje z Accept ni kaj bistveno zmotilo U.D.O. urnika. Komaj se je turneja zaključila, že gospod Dirkschneider nemoteno nadaljuje, kjer je končal po mamutski turneji za Thunderball album. Inovacije, presenečenja, iskanje novega tu niti slučajno ne pridejo v poštev, zato pa heavy metal stare šole, s tradicionalnimi žagajočimi riffi ter pojočimi solažami, kričoče surovim unikatnim vokalom in prodorno ritem sekcijo. Uvodni skladbi sta njihovi tipični himni v up srednjem tempu, ki se gradita na acceptovskih riffih, preideta preko zelo spevnega refrena do klasične heavy metalske solaže itd. Potem ko poleti slišiš magične prste Wolfa Hoffmana, bi si želel kaj takega še kdaj v kombinaciji z Udovim vokalom, Stefan Kauffman seveda ni Wolf, a tudi on še vedno najde dovolj svežine v svojem soliranju in je pomemben člen pri ohranjanju »acceptovskega« duha pri U.D.O. Počasnejše skladbe imajo v sebi več groovy feelinga, je pa kot ponavadi album raznolik in ponuja vse od (pol)baladnih trenutkov do naspidiranih napadov; ne sicer v Fast As A Shark varianti, sta pa Shell Shock Fever in Mad For Crazy čisto pravi headbangerski partiji.
Za vse U.D.O. fane še Udovo vabilo z naslovne skladbe: »Come and join our mission...«

Matjaž