Dobri dve leti in pol po predhodniku The Monkey Puzzle se z novim, jubilejnim dvajsetim albumom na police vračajo veterani UFO. Kot kaže, se je postava ustalila in hitroprsti Vinnie Moore je očitno postal stabilen član banda. Žal pa je zdravljenje težav z jetri za dlje časa vse aktivnosti preprečilo maskoti banda, basistu Petu Wayu, tako, da so UFO dvojni jubilej – ob jubilejnem albumu fantje prav letos praznujejo štiridesetletnico ustanovitve banda – bili prisiljeni proslaviti brez njega.
The Visitor je kot še vsak od predhodnikov tipičen UFO izdelek. Bluesy mid-tempo skladbe, zadržani riffi, prepoznaven Moggov vokal in še enkrat več Moorov briljanten ples po strunah. Kot je pri UFO že običaj, je album zelo uravnotežen – ni ne komadov, da bi ob njih na rit padel, a tudi nobenega slabega ni med njimi. To je seveda po eni strani lahko pohvalno, po drugi pa vendarle manjka kak presežek. Problem je v tem, da bi lahko kar prepisal recenzijo, ki sem jo napisal za The Monkey Puzzle, saj pri najboljši volji ne najdem nobene bistvene razlike med albumoma. Nekako podobno kot pri Diu ali Iommiju se namreč zdi, da že leta UFO skladajo enake komade in izdajajo enake albume, ki so sicer zelo dobri, manjka pa jim navdih, nekaj novega, nek presežek.
Kljub tej kritiki pa vendarle moram napisati, da gre za zelo dober album, ki ga je užitek poslušati. Poleg spevnih komadov in dobre produkcije morda še bolj kot na prejšnjih dveh albumih blesti Vinnie Moore. Glede na njegovo schreddersko preteklost, ko je ob Macalpinu, Taffolli, Howe-u in Beckerju veljal za enega od najbolj znanih mojstrov neskončnega soliranja in duhamornih instrumentalnih albumov, je prav neverjetno, kako fantastično se je vklopil v UFO in sprejel pravilo, da je vsak instrument zgolj podrejen pesmi kot celoti. Podobno kot pri Schenkerju so tudi pri Mooru solaže v ozadju in če jih hočeš slišati jih slišiš, če pa ne jih pa še opaziš ne.
Čeprav The Visitor ne prinaša nič pretresljivo novega, gre vendarle za zelo dober izdelek in ga toplo priporočam vsem ljubiteljem UFO in hard rocka iz sedemdesetih. A ne pričakujte, da vam bo spremenil življenje.

Matija G.