Brutal Janez Fest 2022, 2. dan

Po kar pestrem in vročem dogajanju prvega dne Brutal Janez Festa 2022 je drugi dan vremenska ohladitev prišla še kako prav, čeprav smo vseeno vsi samo čakali, da ura končno odbije 19.00 in se koncertno dogajanje drugega dne začne. Po prvem dnevu, ki je bil bolj mednarodno obarvan, so drugi dan zaznamovali nastopi izključno slovenskih zasedb in tudi tokrat žanrsko postregli za ravno pravšnjo mešanico oziroma pester izbor, ki naj bi nagovoril prav vsakogar. Tako so drugi dan oder zavzeli domačini Iritator in Haloban, iz Prekmurja so v Maribor priromali Reach A.D. in zdaj že skoraj hišni band Vulvathrone ter iz prestolnice headlinerji večera Noctiferia. Na tem mestu gre posebna zahvala zasedbi Dark Sphere, ki je po odpovedi velenjskih Snøgg zaradi bolezni v zadnjem trenutku vskočila in priredila prav poseben nastop. A več o tem kasneje. (Žiga)

IRITATOR NA BRUTAL JANEZ FESTU 2022
Čast otvoritve drugega dne festivala je tokrat pripadla lokalnim grindcorovcem Iritator. Žanrsko se fantje sicer ne držijo strogih smernic grindcora in posežejo še v marsikatero drugo zvrst. V primerjavi s prvim dnem so ob začetku v dvorano privabili nekoliko večje število navdušencev, mnenje, ali je temu botrovala tudi poznejša ura začetka dogodka ali kaj drugega, pa prepuščam vam. So pa fantje v slabih tridesetih minutah napravili zanimiv sprehod po vseh izdajah in kljub manjšim tehničnim težavam s kitaro tri nadobudneže pripravili do moshanja. Poleg tega so organizirali nagradno igro za rolico wc-papirja, za katero pa žal ne vem, ali je našla svojega nagrajenca. Nekateri bi nastop opisali kot kratek in sladek, mene pa žal niso prepričali. Verjetno tudi zato, ker sem nekako še ostal pri vtisih prejšnjega večera. (Žiga)

REACH A.D. NA BRUTAL JANEZ FESTU 2022
Stavek, ki mora začeti tale zapis, je sledeč: Reach A.D. so naredili show, s katerim so dokazali, da so vrhunski, profesionalni, imajo odličen odnos do publike in zvestih poslušalcev ter si zaslužijo kakšen »slot« kasneje. V kolikor jih še ne poznate, gre za hardcore zasedbo iz Pomurja, z oznako hardcore pa mislim res tisti pravi, stari hardcore brez olepševanja, brez nekih nepotrebnih melodij, samo enostaven šus, adrenalin in jezo, direktno v žilo. Tokrat sem jih ne le gledala prvič, ampak tudi malo bolj konkretno poslušala – brez tega, da so le glasba v ozadju klepeta. Ob prvih riffih se je dvorana spremenila v hardcore klavnico jeze, moshanja, »spin kickanja« in podobno. Na srečo (ali žalost) takih pogumnežev ni bilo toliko, da bi prišlo do poškodb, bušk ali posebnega rivalstva. So pa bili Reach A.D. bolj ali manj prvi, ki so poskrbeli, da se je gruča poslušalcev dobesedno prilimala k odru v upanju na čim bližji kontakt in sodelovanje pri koncertu samem. Kot je (menda) za njih značilno, je tekom koncerta mikrofon romal pred usta tistih najbolj zvestih, ki so pod oziroma celo na odru odkričali celoten oziroma del izbranega komada. O samem koncertu torej ne morem zapisati prav nič slabega – svoje delo so opravili več kot z odliko, so odlično uigrani in precej izstopajoči na domači sceni. Čeprav se število obiskovalcev ni povečalo na neko večje omembe vredno število, pa je bilo vzdušje v dvorani več kot zadovoljivo. Zagotovo si bom vzela čas in preposlušala dosedanji glasbeni repertoar zasedbe, tako da bom na naslednjem koncertu še bolj uživala. (Tina)

DARK SPHERE NA BRUTAL JANEZ FESTU 2022
Nepričakovano, nepričakovano in še enkrat, nepričakovano. Prvič, ker bi v prvotnem planu namesto njih morali na odru stati Snøgg, ki jih je odnesla korona. Ali so bile krive prijateljske vezi ali enostavno čista sreča, ne vem, a zamenjave v tako hitrem času res nismo pričakovali. Vsaj ne tako konkretne in kakovostne. Dark Sphere so poskrbeli verjetno za najbolj nepričakovano, zabavno in po nekaterih mnenjih tudi nekako nepotrebno točko festivala. Zaradi potrditve v zadnjem trenutku so Prekmurci nastopili brez bobnarja kot trio. In veste kaj – skoraj sem pobirala čeljust po tleh, ko sem videla, da za bobni dejansko sedi štajerska metal mašina Kokica, ki zna veliko stvari, toda igranje bobnov ne spada med te. In kako je vse skupaj izgledalo? Hja, bobni so bili predvajani na matrico, medtem ko je omenjeni možakar poskušal čim bolje interpretirati igranje, piti pivo, brskati po telefonu in obenem premagovati tremo svojega prvega nastopa. Vsekakor edinstvena zadeva, ki se skoraj zagotovo ne bo ponovila. Ali pač? Kakor koli, simfonične temačneže Dark Sphere sem videla v živo že nekajkrat, a vsakič znova me preseneti kakovost vokala in splošna uigranost zasedbe. Ne vem, zakaj nekako ne prilezejo iz svojih globin na plano, razen če so te njihova želja. Z železnim repertoarjem izdaje Gemini, aktualnega singla Brimstone And Fire ter priredbo od Dimmu Borgir (Puritania) so v dvorano privlekli malo več obiskovalcev, ki so s čupanjem in skandiranjem potrdili svoje zadovoljstvo. Je pa morda že vredno omeniti, da je bila skoraj celotna publika v soboto sestavljena iz drugih obrazov kot v petek, za kar mi še sedaj ni točno jasno, zakaj. Je pa bila tudi za odtenek manj številčnejša. Ali so za to krivi bandi, ohladitev ali petkova izčrpanost, pa ne vem. (Tina)

VULVATHRONE NA BRUTAL JANEZ FESTU 2022
Vsi, ki ste sodelovali v nagradni igri in pravilno odgovorili na vprašanje, ste tudi ugotovili, da so prekmurski porno grind manijaki Vulvathrone igrali že na lanski izvedbi Brutal Janez Festa in tako postali ljubkovalno rečeno kar »hišni« band festivala. Tokrat so se Prekmurci mariborski publiki predstavili kar z dvema novostima. Prvo je predstavljal nov vokalist, ki je prevzel videz njegovega predhodnika in obraz skril pod masko, a smo vsi, ki band spremljamo dalj časa, spremembo spregledali po novem vokalu in dejanski odrski prezenci, ki jo je popestril s palico, ki mu jo je prijazno odstopila »starka« iz občinstva. Druga novost je bil manjkajoči basist, kar je tudi malce vplivalo na sam zvok, a je trio na odru vseeno zelo dobro zapolnil praznino. Vulvathrone so tako že drugo leto zapored poskrbeli za tisti predrzni in pohujšljivi grind, ki skupaj z izjemnimi vložki med samimi komadi popestri vsak koncert. Dejansko so z vsakim obiskanim koncertom boljši, hitrejši in zabavnejši, kar je z moshanjem in čupanjem pozdravila tudi publika. Pogrešal sem le sprehod Hermana med publiko, za kar pa so bile krive tehnične težave. A nič ne de, se bova pa srečala med publiko na naslednjem koncertu. Moram pa na koncu tudi poudariti, da je zdaj že skrajni čas, da se tudi Vulvathrone lotijo pisanja novega materiala in albuma, da nam bodo lahko kmalu poleg vseh klasik postregli s svežimi perverzijami in seksualnimi zgodbicami. (Žiga)

NOCTIFERIA NA BRUTAL JANEZ FESTU 2022
Po krajšem premoru je sledil čas za headlinerje večera, Noctiferio. Zasedbo sem osebno najbolj spremljal v obdobju, ko so preigravali black in death metal, kasneje pa sem se nekoliko oddaljil od skupine, čeprav nikoli nisem pozabil na njihov pohod po svetovni glasbeni sceni. In to se pri bandu kova Noctiferia še kako pozna. Profesionalnost, uigranost in odnos, ki so ga pokazali možakarji, je bistvo, ki bi ga morali upoštevati in k temu stremeti vsi glasbeniki, je vredno vsega spoštovanja. Kljub bolj mlačnemu odzivu publike, ki je le na trenutke občutila pravo energijo z odra, so Noctiferia dokazali, da v glasbi uživajo in so popolnoma predani temu, kar počnejo. Seveda moram kot poznavalec starejših komadov priznati, da bi me Fond Of Lies izjemno razveselil, vendar sem tudi ob lepo razgibani setlisti, ki se je sprehodila med albumi Pax, Transnatura in Slovenska Morbida tudi preko komadov z zadnje izdaje Reforma (Tribute to Laibach), kjer se poklanjajo velikanom Laibach, zelo užival. Kot že rečeno, je bila setlista super razgibana in se je iz komada v komad le stopnjevala, kar je na koncu le prepoznala tudi publika in pri zadnjih skladbah, še posebej pri I Am You s catchy refrenom in komadu Mara, pokazala znake življenja. Noctiferia je z dobro uro dolgim nastopom dokazala, da so velikani metala slovenske glasbene scene in lahko rečem, da so s tem nastopom dobili vsaj enega oboževalca več. Torej se zagotovo vidimo na naslednjem koncertu. (Žiga)

HALOBAN NA BRUTAL JANEZ FESTU 2022
Največji ekstrem, za mnoge povsem nepričakovan, za nekatere tudi nepotreben, pa so bili mariborski mladci Haloban, katerih logotip ne predstavlja moškega spolnega uda tako kot pri Vulvathrone, ampak banano. Poleg tega imajo radi Katrce, pa vodko in dobro kranjsko klobaso. Aja, v osnovi pa igrajo ruski hard bass z elementi različnih alternativnih zvrsti, tudi metal pa kakšen grindcore se najde vmes. Glede na njihovo »ekstremnost«, plesne ritme in absolutno zabavnost za nekatere in grozovit ušesni teror za druge so bili več kot primerni izbor za zaključni nastop v stilu. Sama sem fante videla na odru dvakrat, prvič, ko so imeli release party dolgometražca Dol Nam Visi – takrat je v mariborski klub Pekarna priromalo vsaj 200 ljudi, od tega na moje presenečenje tudi lepo število metalcev. Zato je bil njihov koncert na zaključku Brutal Janez Festa 2022 toliko bolj pričakovan in je vsaj zame predstavljal neko točko tveganja. Konec koncev je lahko šlo le v dve smeri. Povsem prazno dvorano in kritike ali ples, kričanje, petje in skandiranje prijetnega števila mladih in starih. No, prav slednje se je zgodilo. V dvorani so stali in ostali tako mladi kot starejši poslušalci, nekaj deset pogumnih, ravno prav opitih in sproščenih, pa je v prvih vrstah zadovoljno plesalo in se smejalo. Stvar, ki morda v mnogih metal zasedbah manjka, a jo Haloban jemljejo zelo resno, je naslednja: fantje se 100 % posvetijo svoji glasbi in karakterju, ki ga predstavljajo na odru. Pa naj bo to »hype-man«, zajec, ki »kadi cigaro«, ki je v bistvu korenček, ali pa slovanska babica, ki za žejo pije vodko, v prostem času pa razbija po bobnih. Njihova edina stvar, ki jo predvajajo na matrico, so elektronska podlaga ter osnove remiksov oziroma priredb bolj, manj ali sploh ne znanih komadov, kot so npr. Račke. Sicer pa na odru stojita dva vokalista (oziroma vokalist in t.i. hype-man), kitarist, basist ter kitarist, ki igra tudi klaviature, občasno pa poseže tudi po kakšnem manjšem ritmičnem instrumentu. Če jih sploh ne poznate, pa vas vsekakor nekako zanima, kaj za vraga je Janez privlekel na festival, prisluhnite komadom, kot so Krainerwurst, Suhe Slive, Babushka in Ruski Bas. Poleg veselih obrazov, odlične energije na odru, res kakovostnega vokala, bobnanja in splošne kompozicije komadov so piko na i na koncu dodali še komentarji skorajda starešin metala, ki so se odločili za poslušanje koncerta. »Nekaj novega in izvirnega v poplavi bandov; če bodo pravilno zagrabili stvar, bodo kot Gutalax igrali pred tisoč(imi) ljudmi; oh, oni pa res grejo na all-in, če bi bilo več takih«. (Tina)

Če je težko pisati uvod, orisovati in »ocenjevati« koncerte, je pa najtežje potegniti črto in zapisati zaključek. Pa bom kar kratka in jedrnata. Not great – not terrible. Bilo je dobro, a lahko bi bilo boljše. Festival se je odvijal drugič, za nekatere spodrsljaje ali manjko rok tu ali tam je bila kriva korona, za manjši obisk pa bi lahko iskali sto in en razlog, pa je že moralo biti tako. Po drugi strani pa sploh ni bilo slabo. Bandi so svoje delo opravili odlično, festival se je odvijal komaj drugič, pa je že postregel s tremi tujimi izvajalci in res velikim imenom domače scene. V Maribor je pripeljal obiskovalce iz Salzburga, Slovaške in različnih slovenskih mest. Vsi se zavedamo/jo svojih napak, dobrih in slabih stvari, katere s(m)o vzeli v zakup. Zato brez skrbi, Brutal Janez še ni rekel zadnje besede, ravno nasprotno, prepričana sem, da bo prihodnje leto ponovno zlezel iz svoje jame na Pohorju in na Štuk pripeljal kopico dobre glasbe. Do naslednjič! (Tina)