Iron Maiden / Murderdolls

Končno je prišel tako težko pričakovani torek, 17. 6. 2003, in nastop heavy metal velikanov Iron Maiden v Zagrebu, oziroma Veliki Gorici v okviru turneje Give Me Ed… 'Til I'm Dead. Sprva je bil koncert napovedan za Dom Sportova, zaradi velikega zanimanja pa je bil prestavljen na mestni nogometni stadion Radnik.
Pred stadion smo prišli že okoli pol dveh in že takrat je bilo čutiti tisto posebno predkoncertno atmosfero: iz vseh avtomobilov Iron Maiden klasike navite do konca, glasno petje fanov z obvezno steklenico v roki… Podjetni domačini so, kjer je bilo le možno, prodajali pijačo in doma natiskane Iron Maiden majice – tako si recimo tudi v železnini lahko poleg grabelj in motike kupil majico in spil točenega. Prva postaja po prihodu pa je bila zame Iron Maiden tour bus, kjer sem imel po spletu srečnih okoliščin (beri: izžreban v nagradni igri v Stopu) priložnost slišati štiri pesmi s prihajajočega albuma Dance Of Death. Trije (med njimi hrvaški kolega, stari znanec s koncertov po Avstriji) so že sedeli v busu in navdušeno poslušali pesmi. Prva je bila na vrsti Wildest Dreams. To je ena izmed njihovih enostavnejših pesmi, hitra, z refrenom, ki gre hitro v uho. Čisto sta me prevzeli Rainmaker in No More Lies; Bruce blesti, kitare »pojejo« tipične maidenovske solaže. No More Lies je klasični Maiden ep in (vsaj po enkratnem poslušanju) spominja na Clansmana. Začetek je podoben, umirjen, refren sicer ni tako mogočen, enkraten pa je osrednji del z izmenjajočimi se solažami in atmosferičnimi klaviaturami v ozadju. Zadnja je bila na vrsti še Montsegur – tudi zelo dobra, a nekoliko zahtevnejša od ostalih treh. Če sodim po slišanem (čeprav zvok v slušalkah ni bil najboljši), bo produkcija podobna Brave New World albumu. Odštevanje do 8. septembra se lahko začne.
Z malo zamude so po četrti uri začeli spuščati na stadion in nekatere je takoj odneslo pod oder, ostali so se po svoje zabavali in prenašali vročino. Predstavnica hrvaške založbe je dejala, da pričakujejo do 15.000 ljudi in vse večje »horde« so obetale, da se res zna število obiskovalcev približati tej številki (točnega števila ne bi vedel). Daleč največ je bilo seveda Hrvatov, veliko je bilo Slovencev, Bošnjakov, prišli pa so tudi fani iz Makedonije, Italije, Poljske, Madžarske in še kod.
Za ogrevanje tokrat niso poskrbeli Dirty Deeds (sedaj le še Deeds), ampak Murderdolls. Fane v Ameriki bodo Motörhead in Dio, mi smo pač trpeli ob ameriških »kvazimetalcih«. Ne vem, kakšno zvezo imajo Murderdolls in heavy metal. Lahko da poslušajo in so fani Iron Maiden, Judas Priest, Alice Cooper in King Diamond, igrajo metala pač ne. Kaj pa vem, iz zvočnikov je bilo slišati nek glam punk z nervirajočim, kričečim vokalom. Nasploh je bil pevec poglavje zase. Naj bi hitro odigrali toliko komadov kot riffov (3) in se pobrali z odra, ne pa da je pevec še težil med komadi z razlaganjem kaj posluša, metal gor, metal dol, punk sucks ter s kretensko ponavljajočim »Show me your fucking horns«. Ma, prodajaj ti to ameriški MTVjevski mulariji…
Počasi se je začelo temniti in vse je bilo pripravljeno za Iron Maiden. Še U.F.O. klasika Doctor Doctor in začelo se je z introm v The Number Of The Beast. Na stadionu je zavladala prava evforija, ki se je pri The Trooper še stopnjevala. Prvi del koncerta sta predstavljala The Number Of The Beast in Piece Of Mind albuma, s katerega sta sledili dve presenečenji set liste te turneje: Die With Your Boots On ter Revelations. Na začetku Die With Your Boots On je Bruce prvič uporabil »Scream for me Zagreb«. Ves band se je predstavil v top formi, le zvok ni bil vedno najboljši. Tudi Brucea je na trenutke malo zmanjkalo, a nič zato, saj je imel več kot deset tisoč glasnih spremljevalnih vokalov.
Dokaj kmalu je na vrsto prišla fenomenalna Hallowed Be Thy Name, ki ji je sledilo še eno presenečenje, 22 Accacia Avenue. Kdo bi si mislil, da jo bodo še kdaj igrali v živo? Klasika za klasiko, tempo je bil res ubijalski. Pravi čas je za malo »počitka« prišel ob pozornem poslušanju nove pesmi Wildest Dreams. Potem pa takoj na polno naprej z The Wicker Man in Brave New World. Bruce je nato napovedal Clansmana, ki je po odzivu sodeč že postal eden vrhuncev njihovega nastopa. Le kaj so si naši cariniki mislili, ko je z juga prihajalo »Freeeeeddooooom«? Pri uvodu je legenda Nicko zaplesal svoj znameniti ples, poznan iz Rock In Ria.
Po nekaj turnejah sta se v set listo vrnili The Clairvoyant in Heaven Can Wait. Pri prvi je na oder prišel Eddie napravljen kot na Edward The Great naslovnici. Seveda je šel najprej do Gersa, ki je spet počel svoje običajne vragolije, nazaj grede se je ustavil še pri Murrayju, medtem ko se Smith ni pustil motiti. Heaven Can Wait so odigrali odlično in kot je že običaj, so na oder pri »oooo…« spustili nekaj navdušenih fanov. Kaj se je dogajalo pri Fear Of The Dark ni potrebno posebej omenjati, za konec rednega dela pa so prihranili svojo himno Iron Maiden. Nad Nickom se je tako po začetku dvignila Eddiejeva glava (z Visions Of The Beast DVDja), se kasneje odprla in vanjo so spustili možgane. Tako je še Eddie postal »McBrain«. Ob koncu seveda Harris ni pozabil na znamenito streljanje z bassom.
Za nekaj minut so Maidni zapustili oder in se vrnili v velikem slogu z Bring Your Daughter…To The Slaughter, ki je tudi že dolgo niso igrali. Žal tokrat niso odigrali 2 Minutes To Midnight in tako smo bili prikrajšani za vsaj eno klasiko s Powerslave albuma. Ostala je le še Run To The Hills in spektakla je bilo konec. Publika je želela še več, a iz zvočnikov je prišlo le še »Always look on the bright side of life…«.
Kaj še reči za konec? Koncert si vsekakor zasluži višjo oceno kot v Izoli pred tremi leti. Set lista je bila boljša (naslednjič prosim nekaj s Powerslave!), publika fenomenalna in tudi Iron Maiden so odigrali enkratno. Nasvidenje na naslednji turneji. Mogoče spet pri nas…
Set lista Iron Maiden: The Number Of The Beast, The Trooper, Die With Your Boots On, Revelations, Hallowed Be Thy Name, 22 Accacia Avenue, Wildest Dreams, The Wicker Man, Brave New World, The Clansman, The Clairvoyant, Heaven Can Wait, Fear Of The Dark, Iron Maiden, Bring Your Daughter…To The Slaughter, Run To The Hills.

Matjaž