REPORTAŽE

12. 5. 2022

Mayhem / Mortiis / Lehm

Jugend- und Kulturzentrum Explosiv, Gradec, Avstrija / 9. 5. 2022

Evropska turneja, ki so jo Mayhem začeli na norveškem festivalu Inferno, je te legendarne Norvežane v ponedeljek pripeljala v graški klub Explosiv. Pri tem so jim delali družbo lokalci Lehm in prav tako legendarni glasbeni ustvarjalec Mortiis. Koncert se je začel zgodaj:
 
18.00 vrata
18.30–19.15 Lehm
19.45–20.30 Mortiis
21.00–22.30 Mayhem
 
Tako kot minuli teden, ko sem zamudil nastop Ways of a Heretic, ki so bili eden od predvozačev Melechesh, mi tudi tokrat ni uspelo ujeti vseh predskupin. Po poročanju kolega, ki živi v Gradcu in je zasedbo ujel v celoti, me menda njen doom/sludge/post metal tudi ne bi zanimal. Glede na to, da predhodno nisem preveril njene diskografije, ki obsega en studijski album in en split, sem mu verjel na besedo. A Avstrijci zagotovo niso bili edini, ki so na ta večer žanrsko izstopali.

Tako kot je poseben black metal od Mayhem, tako poseben je tudi Mortiis. Ustanovni član velikanov Emperor, ki je nekoč pri njih vihtel bas kitaro, je že v začetku 90-ih začutil potrebo po drugačni glasbi, ki jo je začel ustvarjati s projektom, ki ga je poimenoval po sebi. Pod imenom Mortiis je že takrat deloval zelo avantgardno, ustvarjal je darkwave/dungeon synth glasbo, ki jo je kasneje nadgradil z electronic/industrial rockom. V Gradcu oziroma na trenutni turneji se je Mortiis predstavil v družbi bobnarja, ki pa je komaj po nekaj minutah nastopa stopil iz »teme«. Sprva je bil namreč v središču pozornosti Mortiis sam, ki je s klaviaturami uprizoril prvi komad svojega aktualnega ploščka Spirit of Rebellion – če se lahko pri svoji presoji zanesem na spomin in kasnejše raziskovanje s pomočjo YouTuba. Šele proti koncu komada A Dark Horizon se stoje na bobnih vklopi še bobnar, ki celotni glasbeni izkušnji doda konkretno dozo groova in udarnosti.

Da tovrstna glasba nikakor ni v slogu glavnih nastopajočih, je jasno, konkretneje pa se je to odražalo na dogajanju pred dvorano, kjer je bilo še najmanj toliko živeža kot v njej. Tudi sam si nisem privoščil celotnega nastopa od Mortiis, saj sem zunaj izkoristil čas za pogovor s številnimi znanimi obrazi, ki jih že zelo dolgo nisem videl. Ponovno nas ni bilo malo obiskovalcev, ki smo obiskali prestolnico avstrijske Štajerske iz Slovenije, ki smo bili poleg avstrijske publike najštevilčnejši. Toda ušesa so izdala, da so se obiskovalci koncerta pripeljali tudi iz Italije, Madžarske in Hrvaške, kar dokazuje, kako potrebni smo bili doze pravega norveškega black metala, ki nas je še čakal.

Nedavno sem bil tega že deležen, zato sem točno vedel, kaj me čaka. Moje bojazni so se vrtele okoli intenzivne uporabe lučk, ki so nas na Infernu slepile bolj ali manj ves čas prvega dejanja, ko Mayhem igrajo novejše komade, se pravi komade z albumov od Grand Declaration Of War do najnovejšega EP-ja Atavistic Black Disorder/Kommando; in pri tem z največjim poudarkom na celovečercu Daemon.

Uvod v nastop je hitro pokazal, da lučke ne bodo problem, zmerna uporaba megle pa je dopuščala dodatno dober pogled na nastopajoče, ki se med prvim dejanjem zavijejo v rdečo in modro barvo – odvisno od barve naslovnice predstavljenega albuma. Težava pa je bil slabši zvok, ki je več kot očitno bil pripravljen za drugo (album De Mysteriis Dom Sathanas) in tretje dejanje (EP Deathcrush). S tega vidika smo bili deležni zmazanega zvoka, zaradi katerega je zmeraj bil neprepoznaven en element glasbe. Primer: sicer se je odlično slišala clean kitara komada My Death, med hitrim delom Symbols of Bloodswords pa smo se morali zanesti na spomin ali domišljijo.

Kot rečeno, se je zvočna slika izboljšala z drugim dejanjem, ko smo glasbeno stopili na začetek 90. let prejšnjega stoletja. Sicer mi je slabši zvok nekoliko pokvaril prvi del koncerta, kar pa mi je brez težav uspelo pozabiti v nadaljevanju. Mosh pit se je sicer nekoliko pomiril in prelevil v intenzivnejše čupanje, toda vzhičenje, ki sem ga čutil v notranjosti, je naraščalo. Več kot dve desetletji poznane viže je pač zmeraj in zmeraj znova užitek poslušati v živo, in če te izvajajo bolj ali manj »originalni« člani, je veselje še večje. Attila je ponovno neumorno s križem ali lobanjo v roki reinterpretiral besedila, ki jih je podajal na svoj unikaten način, Hellhammer je nabijal točno kot švicarska ura, Necrobutcher je zmeraj zabaven, medtem ko je tudi kitarski dvojec Teloch in Ghul opravil vse, kot se šika. Drugo in tretje dejanje sta skupaj minili podobno hitro kot prvo, saj so sploh komadi iz obdobja ploščka Deathcrush krajši, a kot že večkrat pred tem, je bil ravno zaključni mosh pit med najintenzivnejšimi.

Če bo torej treba (beri: se bo ponudila priložnost), si bom Mayhem letos privoščil še tretjič, saj človek nikoli ne ve, kdaj bo morda zadnjič. Čeprav nam ob obilici koncertov, ki jih izvaja zasedba v zadnjem času, glede tega menda ni treba skrbeti.

SORODNE VSEBINE:
KONCERTI & FESTIVALI
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija
30. 3. 2024
Cvinger, Samperium
HABitat, Slovenj Gradec
31. 3. 2024
Replicant, Anachronism, Siderean
Klub Gromka, AKC Metelkova mesto, Ljubljana