Meshuggah / Behemoth / Morost

V torek, 6. junija 2023, je Ljubljano ponovno pretresla horda metalcev, ki so pritekli iz cele Slovenije in sosednjih držav na brutalni trojni koncert, ki so ga organizirali Dirty Skunks. Nastopili so Švedi Meshuggah, Poljaki Behemoth in Slovenci Morost. Koncert se je odvil v novi dvorani Media Center ob Cvetličarni, ki so ga le par dni prej otvorili s koncertom ameriških pankerjev Rancid. Ogromna dvorana lahko gosti do 3000 obiskovalcev, ima velik oder in balkon zadaj ter na desni strani. Prostor se je izkazal kot optimalno prizorišče za večje koncerte, obiskovalci pa so imeli na razpolago dovolj hrane, pijače ter nenazadnje WC-jev.

Koncert se je kot napovedano začel točno ob 19.15, ko so na oder stopili Morost. Slovenska skupina je predstavila lastno mešanico death in black metala v tehničnem, progresivnem ključu. Do danes imajo Morost izdana le dva albuma, Solace in Solitude iz leta 2014 ter Forged Entropy iz leta 2021. Nastop skupine je bil odličen uvod v večer, saj so se blacksterske atmosfere odlično spajale s prihodom somraka in prvi blastbeati so tresli prsne koše množice, ki se je postopoma nabirala v parterju. Kakovosti same kompozicije gre dodati še odrsko prisotnost, ki priča tudi o dokaj obsežni kilometrini skupine, ki je profesionalno nastopila in vlila kanček festivalske atmosfere v prisotne.

S temo je prišel tudi trenutek ezoterike. Po popolni preobrazbi odra je prišel trenutek poljske zasedbe Behemoth. Skupina je pred kratkim izdala dolgometražec Opus Contra Natvram, ki ga tudi (delno) predstavlja na tekoči turneji. Gigantska scenografija, bogata z anti-krščansko simboliko, je dvorano spremenila v prostor črnega rituala, v katerem je donel karakteristični black/death metal poljske skupine. Skupina je po intru Post God Nirvana, ki se je kot prebujanje iz halucinacije, prelila v že klasično skladbo Ora pro Nobis Lucifer. Naj povem za vse, ki morda slučajno ne vedo, da je zasedba aktivna že od leta 1991, ima za sabo kar 11 dolgometražnih plošč in je v 32 letih ustvarila zelo prepoznaven slog black/death metalaa, za katerega so značilne temačne atmosfere in široki razponi tempa oziroma hitrosti. V tako dolgi karieri je skupina napisala seveda tudi številne pesmi, ki so danes med poznavalci že zimzelene, kot sta na primer Blow Your Trumpets, Gabriel ali Ov Fire and The Void, ki ju je spretno alternirala z novim materialom. Vsaka od pesmi je bila odigrana mojstrsko, čeprav je bila akustika v prvih vrstah malo preveč nasičena z basovskimi frekvencami. Koreografije skupina pa so tako rekoč hipnotizirale občinstvo, ki je v transcendentnem stanju opazovalo spremembe kostumov, plese, premike, koordinirane z lučmi, in druge rekvizite, ki so jih Behemoth prinašali na oder. Koncert so zaključili s klasiko O Father O Satan O Sun! z albuma The Satanist in pustili v zraku težko pričakovanje za prihod švedskih kolosov.

Ob 22.30 so na ponovno spremenjeni oder stopili Meshuggah. Skupina je lani izdala nov dolgometražni album Immutable, s katerega je tudi izvedla številne komade, tudi uvodnega Broken Cog. Ta je s svojimi polomljenimi ritmi hipnotiziral občinstvo: struktura pesmi, ki se stopnjuje v vedno težje zvočnosti, služi kot odličen uvod v koncert, ki se je kmalu spremenil v kozmično norišnico. Kar je pri glasbi Meshuggah presenetljivo, je učinek, ki ga ima na množice pod odrom. Kljub kompleksnosti in preglavicah, ki jih ustvarjajo kompleksne ritmične kombinacije, po katerih slovi skupina, je celotno občinstvo ponorelo in se podalo v perpetualni moshpit, ples, metanje predmetov, zavijanje oči do belega – publika je postala strašna zver, sestavljena iz samostojnih ponorelih celic. Kot pravi profesionalci so Meshuggah seveda vsak komad odigrali, kot bi ga poslušali na plošči, brezhibno, kirurško precizno in z zvokom, dodelanim do perfekcije. Udarci bobnov so v kombinaciji z riffi osemstrunskih kitar ustvarjali kompleksne ritmične mreže, pri katerih je srce skoraj nekoherentno poskakovalo. Koncert so zaključili z »bangerjema« Demiurge in Future Breed Machine, s katerima se je občinstvu dokončno odpeljalo.

Ritual se je zaključil okrog polnoči, medtem ko se danes še nekoliko sprašujem, kaj sem nedavno videl, slišal in doživel. Vsi trije bendi so namreč odigrali odlične sete, slogovne razlike pa so zagotovile odličen šov, ki je bil skozi celo trajanje magnetsko zanimiv. Seveda (lastno mnenje temelji na lastnem okusu) so Meshuggah glasbeniki z drugih planetov, ki bi jih moral vsak ljubitelj katere koli glasbe videti vsaj enkrat v živo.