Zadnji dan je bil dan, kot sem zasledil ob jutranjem prihodu iz Ljubljane (ja, sem eden tistih, ki so se odpeljali v Tolmin in nazaj domov kar trikrat!), ko so nekateri že odhajali domov. Kar je bilo škoda, saj je bil tudi zadnji dan super, kar se ponudbe bandov tiče. Tudi vreme je bilo recimo nekje od osmih zjutraj pa vse do enajstih zvečer z izjemo ene plohe stabilno, tudi precej sončno. Ampak zakaj bi nabijal na polno o tem, kako boste pogrešali festival do naslednjega leta, itd. Začnimo kar s predstavitvijo dogajanja.

BEACH STAGE

Dickless Tracy na Tolminator Metal Festu 2025

Kot se je zgodilo konec junija, ko sem predstavljal koncert Eruption, kjer igram, bom tokrat začel kar s prvim – em, mojim! – bandom, Dickless Tracy. Tako kot Agan dva dni poprej ter Extreme Smoke 57 dan prej smo tudi mi imeli čast odpreti zadnji dan dogajanja na Tolminatorju. A namesto, da recenziram naš nastop kot tak, bom ubral drugačno noto – prepričal vas bom, da prijavite vaš band na Tolminator. Postopek je enostaven: treba je iti na sam festival, najti info točko, reči, da bi prijavil skupino, izpolniti prijavnico in dati nek nosilec zvoka. In potem upaš na najboljše. Tako sem storil tudi sam lani. Prodaja kart je izbira vsake zasedbe posebej. OK, zakaj nastopati na Tolminatorju? Ker te gleda lepo število ljudi, četudi igraš praktično opoldne – kot smo mi. Ker igraš s top opremo in sodeluješ z odlično ekipo, ki poskrbi, da vse prednosti vašega banda najbolj pridejo do izraza. Tako je bilo tudi z našim nastopom – kot kvintet smo se premierno predstavili tudi pred tujci, ti so sprejeli material z albumov Grave New World in Halls Of Sickness, imeli smo kar nekaj aktivnega sodelovanja publike glede na to, da so vztrajali v takem številu in se pojavili že tako zgodaj (torej zadnji dan, 11.50 dopoldne, po deževnem petku in celem tednu norenja), smo očitno igrali in zveneli fino. Torej – če imate band, prijavite se, ne bo vam žal.

Mordkaul na Tolminator Metal Festu 2025

Za nami so nastopili belgijski melodični death metalci Mordkaul, ki so zveneli predobro. Miks tehničnega death metala, okrepljen z melodičnimi vložki tako modernejše kot klasične skandinavske šole, pri čemer pa jim je redno uspelo biti … em … »nekičasti« ali pa »pocukrani«. Kvintet obvlada tako komunikacijo s publiko kot svoje instrumente, kar je rezultiralo v živahnem dogajanju tako na odru kot pod njim.

Burial na Tolminator Metal Festu 2025

Veliko sem že slišal o zasedbi Burial, ki igrajo death doom in prihajajo iz Italije, in lahko samo rečem, da mi je žal, da nisem videl celega nastopa, saj so zveneli mračno, težko in brutalno. Taki bandi me vedno spomnijo, da ima Italija ponuditi kaj več kot samo Rhapsody ali pa Lacuno Coil.
Ostale bande sem zaradi več kot potrebnega kosila in počitka ter druženja izpustil, sem pa na hitro videl Mimi Barks, a ker nisem fan trap glasbe, sem jo takoj ucvrl h glavnemu odru.

MAIN STAGE

Milking The Goatmachine na Tolminator Metal Festu 2025

Na glavnem odru so najprej bili trije nemški kozli oz. Milking The Goatmachine, band, ki bi moral nastopiti že lani, a so imeli zdravstvene težave. Teh zdaj ni bilo več. Band, ki zaradi kombinacije besedil v nemščini in angleščini ter dokaj enostavne oblike death metala privlači ljudi predvsem severno od naših meja, je pravzaprav res dober, kar sem ugotovil – kot vidite! – zelo pozno. Res so »gruvi« in efektivni, glasba gre lepo v ušesa, kozlovske maske so dobrodošla popestritev, čeprav bi užival v njihovi glasbi tudi brez njih. Slovenska publika jih seveda pozna že več kot 15 let, saj so pri nas seveda tudi nastopili že nekajkrat. Super prva zasedba!

Psycroptic na Tolminator Metal Festu 2025

Po predolgem času so glavni oder (ali pa Slovenijo nasploh!) obiskali tasmanski tehnični vragi Psycroptic. Malce starejši, a še vedno prekleto dobro podkovani v igranju tehničnega death metala so nas popeljali skozi kratek, a sladek presek njihovega pogleda na moderen death metal. Prevladoval je novejši material, predvsem s plošče Divine Council, s prihajajoče plate pa smo slišali za zdaj edini single Architects of Extinction. Psycroptic so z razlogom eden vodilnih tehničnih death metal bandov na svetu že od nastanka leta 1999, je pa tudi res, da njihov material na odru kmalu začne zveneti enolično. Vseeno so bili v izjemni formi, sploh glede na to, da so na Tolminatorju začeli evropsko turnejo.

Hellripper na Tolminator Metal Festu 2025

Hellripper ali malce hudomušno »škotski odgovor na slovenski trio Hellsword« so bili udarni, preprosti in efektivni. Tokrat so se prvič predstavili na tolminatorskem odru, smo jih pa že nekaj časa nazaj lahko gledali, ko so v ilirskobistriškem MKNŽ-ju (in na lanskem Vratolomu, op ur.) uničili vse pred seboj. Band je med drugim na festival pripeljal tudi marsikatere nemetalske glave, ki sem jih v soboto srečeval po celem festivalu. Hellripper so dobesedno igrali »metal as fuck« in pokazali, zakaj so trenutno ena najbolj priljubljenih metal zasedb daleč naokoli.

D.R.I. na Tolminator Metal Festu 2025

Za njimi so prišli očetje crossoverja, ameriški D.R.I., ki že več kot 20 let niso posneli nič novega, tako da smo spet dobili nekakšen »best of« koncert. Ta je bil seveda krajši kot tisti lani na Tolminator after partyju v Ljubljani, a vseeno – zelo dober. Kot se za D.R.I. spodobi. Odigrali so predvsem starejši material (tisti, ki je izšel v nekako zlatem, predvsem začetnem obdobju skupine), iz nekega razloga pa so bili precej glasnejši kot vsi bandi pred njimi. Ako me ušesa ne varajo, je šlo za najglasnejši band festivala. Edina slaba stvar njihovega drugače rušilnega nastopa je to, da se pevcu Kurtu Brechtu nekako vidi, da se mu po svoje ne da več oz. da mu je stvar postala čista rutina. Njegov takojšen in brezoseben odhod z odra takoj po nastopu ni nič kaj pripomogel k boljšemu vtisu.

Oranssi Pazuzu na Tolminator Metal Festu 2025

Po mojem je bila ena najbolj pričakovanih imen finska zasedba Oranssi Pazuzu. Ta progresivni ekstremni metal se je premierno predstavil ne samo Tolminatorjevi, temveč tudi slovenski publiki nasploh. Ker imajo za seboj že šest studijskih albumov, so imeli kar nekaj materiala, ki je zvenel prejebeno. Njihov ekstremen metal je res nasičen, ekstremen, dinamičen, nemiren … satanikk ADHD v finski podobi, če se izrazim malce drugače. In zagruvan do amena. Band je izredno živahen, sploh izmenjavanje na klaviaturah (kar počnejo tako klaviaturist kot tudi basist in solo kitarist), razmetavanje solo kitarista (ko ta igra ali pa ko ne igra kitare), pa še super light show – vse to je pokazalo, da so omenjeni Finci mojstri svoje obrti. Kjerkoli bo možno, si jih oglejte – ne bo vam žal.

Ministry na Tolminator Metal Festu 2025

Po njihovem koncertu je tudi mimo Tolmina šla obsežna vremenska fronta, tako da smo si Ministry ogledali v nalivu. No, leta 2008 smo si jih tudi, a po nalivu! Al Jourgensen in ostali so na Tolminatorju imeli prvi nastop obsežne evropske turneje in na dogajanje so bili več kot pripravljeni. Mojstri industrial glasbe so nas najprej popeljali po poti spominov – set so odprli s hitom Thieves, takoj zatem pa nadaljevali še z The Missing in Deity. Ti komadi so dali občutek, da je pred nami utelešenje kultnega live albuma In Case You Didn't Feel Like Showing Up. Sledila sta novejša komada Rio Grande Blood in Lies Lies Lies, s katerima so nas popeljali v »Bushevo trilogijo«. A če se je Bush zdel svetu nevaren idiot, so nas Ministry takoj opozorili, da po njemu ni bilo nič boljše – zato so zaigrali aktualne komade Goddamn White Thrash in Alert Level z albumov HOPIUMFORTHEMASSES ter Moral Hygiene, nato pa smo spet šli v starejši čas s komadom Stigmata, obveznim Just One Fix in tokrat malce spremenjenim, a še vedno legendarnim N. W. O. Čeprav bi prvotno morali Ministry odigrati še štiri pesmi, smo verjetno zaradi vremena po 55 minutah nastopa dobili zaključek v obliki pesmi Jesus Built my Hotrod, tako da žal nismo slišali še pesmi iz njihovega začetnega, bolj new wave obdobja. To so bile We Believe z albuma Twitch ter kar dve pesmi s prvenca With Simpathy – Effigy (I'm not an) ter Revenge – vseh treh niso igrali že od 80-ih let prejšnjega stoletja.

Ministry so zveneli vrhunsko, na trenutke že preveč popolno, saj s svojimi industrial vložki oz. sampli ves čas uspešno poustvarjajo svoje studijske plošče, je pa definitiven plus tudi njihov vedno drugačen videoshow, ki kaže, v kako neumnem svetu živimo.

DIY STAGE

Tokrat smo popoldanski žur na DIY odru začeli s hišnim bandom festivala TLMNTR. Če ste bili tam dovolj zgodaj, ste videli tonsko in tudi, kdo se skriva pod maskami. Glasba je bila retardirano dobra, žur ob njej pa še bolj.

Naslednji so bili Force Of Impact, ki sem jih žal zgrešil, nato pa sem pogledal del nastopa dvojca Kultivator, ki je letos zmagal tudi na Špil Ligi. Samooklicani »potatocore« je bil predstavljen hitro in hrupno.

Reach A. D. so spet pokazali, zakaj so eden najboljših novodobnih HC bandov v Sloveniji, kot zadnji pa so med Oranssi Pazuzu in Ministry v največjem nalivu (na srečo pokriti s ponjavo, ki jo je v rokah držala kar publika) spet nastopili Party Cannon. Žur in brutalizacija zagotovljena! Nastop je bil glasen, udaren in pod udarci matere Narave totalno kaotičen. Skratka – zakon!

Po Ministry je veliko ljudi, premočenih do kože, šlo počasi ali v kamp ali pa že kar domov, del pa je vztrajal še do poznih nočnih ur v Tropikani, kjer sta zadevo zaključila prvaka domače synthwave scene Neuromancer.

EPILOG

Tako. S tem je reportaža z letošnjega Tolminatorja zaključena. Če imate možnost, pojdite naslednje leto – potrjeni so že In Flames, Heaven Shall Burn, Satyricon, Deicide, Immolation, Brat, Vulvodynia, Infected Rain, Raging Speedhorn in še kdo, zgodnje vstopnice so razprodane, bojda pa tudi ostale gredo hitro. Obljubljajo pa še bolj nora imena.
In Tolminator ne laže!