Transcending Visions Fest 2023, 1. dan

Menda sem od začetka leta čakal na ta dan. Natančneje, od najave, da bodo headlinerji letošnjega graškega Transcending Visions Festa nemški Darkened Nocturn Slaughtercult. Ime, ki je za (marsi)koga predolgo, da bi bandu sploh namenil ščepec pozornosti (šala, ki se je razvila med pogovorom z znancema iz Ljubljane, s katerima se nekako »tradicionalno« srečujemo v Gradcu na tem dogodku), medtem ko je surovi in hiter black metal Nemcev dodatna ovira, ki je marsikateremu drugemu znancu preprečila globlji vpogled v bandovo diskografijo.

Podobno se tokrat tudi jaz nisem trudil, da bi spoznal vse nastopajoče do te mere, da bi lahko prišel do sodbe, ali so mi všeč ali ne. Pri kovanju načrta o obisku tokratnega Transcending Visions Festa sem bil osredotočen bolj ali manj izključno na Darkened Nocturn Slaughtercult. Zaradi njih sem leta 2019 potoval v München na Dark Easter Metal Meeting, kjer me je band v živo navdušil, nakar sta leta 2021 zaradi bolezni glavne protagonistke njegovo delovanje in obstoj bila postavljena pod velik vprašaj. Navdušenje nad napovedjo nastopa je bilo na podlagi obojega navedenega razumljivo visoko, ostalo pa je še vprašanje, koliko časa bom posvetil preostalemu delu programa, ki je sicer v veliki meri obsegal bande, ki se ne znajdejo pogosto v mojem predvajalniku. V primeru petkovega programa oziroma nabora bandov je odločitev padla na Theotoxin in Afsky, medtem ko recimo nisem izkoristil morda enkratne priložnosti, da si ogledam avstralske Austere, ki jim v preteklosti nisem namenil niti sekunde poslušanja. Slednje je torej odgovor na vprašanje, zakaj, ali mi bo za to odločitev kdaj koli žal, pa bo pokazala prihodnost.
 
Program prvega dne Transcending Visions Festa 2023:
17.30 Weltenbrandt
18.45 Theotoxin
20.10 Afsky
21.25 Panzerfaust
22.55 Austere
 
Theotoxin na Transcending Visions Festu 2023
Avstrijski Theotoxin, ki so se od black/death metala z leti pomaknili v čiste black metal vode in ki so lansko leto praznovali svoj četrti plošček, ki so mu nadeli naslov Fragment : Totenruhe, so po definiciji band, ki bi mi moral od vseh petkovih nastopajočih najbolje ustrezati. Avstrijci črpajo navdih za pisanje avtorske glasbe pri bandih, kot so Belphegor, Gorgoroth ali Marduk. Sploh slednji so očitno zanje veliki vzorniki, saj so omenjeni aktualni album opremili celo s priredbo komada Frontschwein. Sam sem se v domačem predvajalniku kar nekajkrat spopadel z njimi, a nekako nikoli nisem zbral dovolj zanimanja, da bi iz tega nastala tudi recenzija. Glede na slišano si moram priznati, da mi je zaradi tega nekoliko žal. Žal, da nisem bandu predhodno posvečal več pozornosti, in žal, da posledično njegovih viž nisem poznal bolje, da bi me vrtinec njegovega black metala v živo močneje posrkal vase. Čeprav še zmeraj menim, da bandu manjka malo več lastne identitete, so me komadi v slogu World, Burn for us ali Perennial Lunacy, za katera sicer nisem prepričan, ali smo jih dejansko slišali, pritegnili. Avstrijci ponujajo razgiban surov in hiter black metal, kar je načeloma dovolj za pozitivno izkušnjo v živo.
 
Afsky na Transcending Visions Festu 2023
Afsky je band, ki sem si ga pred Transcending Visions Festom poleg Darkened Nocturn Slaughtercult največkrat zavrtel doma. Iz različnih vetrov so do mene prišle različne pozitivne kritike, ki jih nisem uspel več preslišati. Med drugim je znal Žiga pohvaliti njihov letošnji nastop v Oslu, zato je bil skrajni čas, da se poglobim v danski black metal še sam. Zasedba, pri kateri vse niti vleče Ole Pedersen Luk, je nastala komaj leta 2015, a je do danes izdala že dva EP-ja in tri studijske albume, nazadnje dolgometražec z imenom Om hundrede år. Slednjega najbolje poznam, zaradi česar sem bil nad komadi s tega albuma tudi najbolj navdušen. Kljub nekaterim post ali depressive momentom v glasbi Afsky, ki upočasnijo celotno izkušnjo in v živo poskrbijo za nežno zibanje ali spremljanje koncerta z zaprtimi očmi, po drugi strani band posreduje dovolj mračne energije in razgibanih kitarskih riffov, ki znajo pritegniti tudi klasičnega black metal navdušenca. Za razliko od marčevske izkušnje v Ljubljani sta kolega navdušeno poročala o dosti boljšem oziroma odličnem zvoku v graškem Explosivu, kar lahko potrdim tudi sam. Band je imel le parkrat težave s kitaro, ki je kar naenkrat za zelo kratek čas izginila, kar pa sploh ni bilo moteče. S stalno setlisto nas je band torej popeljal skozi aktualni album, ponudil podrobnejši vpogled tudi v njegov predhodnik Ofte jeg drømmer mig død, skupaj pa smo ošvrknili še samonaslovljen debitantski EP in prvenec Sorg. Če potegnem črto, me je band podkuril do te mere, da v soboto zjutraj, med pisanjem teh vrstic, razmišljam, da bi se jutri (beri: v nedeljo) zvečer odpravil v ljubljanski Orto Bar po še eno dozo, kjer bodo Afsky nastopili skupaj s Panzerfaust. Ole, njegov obupan krik na začetku vsakega komada, njegov scream z žalostjo prežetega človeka me je spomnil na stare čase, ko sem več časa posvečal depresivnim melodijam.
 
Po 50 minutah v družbi Afsky, ki so minile izredno hitro, je zame napočil čas za odhod. Razpoloženje je bilo sicer na visoki ravni, zaradi česa mi je bilo kar malo žal, da odhajam, a misel, da se že naslednji dan vračam na isti kraj zločina, me je konkretno tolažila.